Vsi se zavedamo, da ima tisto, kar položimo na krožnik, dolgoročne posledice za naše telo. Prehrana igra ključno vlogo pri ohranjanju vitalnosti in lahko neposredno vpliva na tveganje za razvoj različnih bolezni, vključno z eno najbolj zahrbtnih – rakom. Živila, ki jih uživamo redno, lahko našemu imunskemu sistemu nudijo prepotrebno podporo in skrbijo za zdravje celic, ali pa po drugi strani spodbujajo oksidativni stres in kronična vnetja, ki so tihi ubijalci sodobnega časa.
Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da ne obstaja eno samo živilo, ki bi delovalo kot univerzalna zaščita ali čudežno zdravilo, pa kombinacija premišljenih prehranskih izbir igra pomembno vlogo pri preventivi. Dolgoročne spremembe in prehod na polnovredno prehrano, ki temelji predvsem na rastlinskih virih, so pogosto izpostavljeni kot temelj zdravega življenjskega sloga. Priznani nutricionist Yuri Elkaim trdi, da ljudje, ki pogosto uživajo določenih sedem živil, statistično gledano redkeje obolevajo za rakom.
Moč zelenih in rdečih zaveznikov
Prva na seznamu je brokoli. Ta priljubljena zelenjava spada v družino križnic in je prava zakladnica antioksidantov ter spojin, ki delujejo protivnetno. Elkaim pojasnjuje, da brokoli vsebuje glukozinolate in sulforafan, spojine, ki jih znanost povezuje z zaviranjem rasti rakavih celic. Neka študija je celo pokazala, da lahko sulforafan blokira poškodovan gen, povezan z rastjo tumorjev na dojkah. Za najboljši učinek strokovnjak svetuje kratko kuhanje ali še bolje – kuhanje na pari.
Takoj za brokolijem so tu paradižniki, ki so najboljši vir likopena. Gre za močan antioksidant, ki nevtralizira proste radikale. Zanimivo je, da termično obdelani paradižniki sprostijo več likopena kot surovi, njihovo uživanje pa se povezuje z manjšim tveganjem za raka prostate, pljuč in želodca. Kuhani paradižniki so torej več kot le okusna omaka.
Ne smemo pozabiti na česen. Čeprav marsikoga moti njegov vonj, vsebuje fitokemikalije, ki lahko preprečijo nastanek kancerogenih snovi v telesu. Prehrana, bogata s česnom, naj bi zmanjševala tveganje za raka debelega črevesa in želodca. Ključna sestavina je alicin, ki nastane, ko surov česen nasekljamo, zato ga je dobro pripraviti nekaj minut pred kuhanjem.
Sladki in listnati čudeži narave
Za tiste, ki imajo radi nekaj sladkega, je dobra novica vključitev bobičevja. Borovnice, robide in maline, zlasti tiste temnejše barve, so polne fitonutrientov. Antocianini, ki jim dajejo značilno barvo, so povezani z upočasnjevanjem rasti malignih celic. Poleg tega so te drobne jagode naravno bogate z vitaminom C, ki ščiti celice pred poškodbami. Lahko jih uživate sveže ali pa zamrznjene skozi celo leto, saj ohranijo večino svojih hranilnih vrednosti.
Med zelenjavo posebno mesto zaseda ohrovt. Bogat je z antioksidanti, protivnetnimi snovmi in glukozinolati, ki pomagajo pri nevtralizaciji kancerogenih encimov. Študije so pokazale, da lahko te snovi vplivajo na mehanizme, povezane z razvojem raka. Ohrovt vsebuje tudi omega-3 maščobne kisline, ki pomagajo pri zmanjševanju vnetij, zato ga pogosto imenujejo kar superživilo za imunski sistem.
Seznam zaključujeta črni fižol in zelje. Črni fižol je v svoji temni lupini poln antioksidantov in folata, ki ščiti DNK pred mutacijami. Raziskave kažejo, da lahko folat zmanjša tveganje za raka dojk in prostate. Zelje pa je klasična, a pogosto spregledana sestavina. Redno uživanje zelja ima lahko zaščitni učinek pri raku mehurja, dojk in debelega črevesa, vendar je pomembno, da ga ne razkuhamo preveč, če želimo ohraniti njegovo hranilno vrednost.
