Miša Pušenjak
Čeprav na zunaj še ni videti, so se v drugi polovici februarja korenine vseh rastlin, ki so prezimile, že zbudile. Pregovor, da ima sveti Valentin ključe od korenin, ni nastal kar tako. Naši predniki so dobro vedeli, da se v zemlji po tem prvem pomladinu (prvem pomladnem svetniku) že veliko dogaja.
V marcu najprej rahljamo
Zagotovo je eno izmed prvih opravil na vrtu, da prerahljamo zemljo okoli vrtnin, ki so na vrtu prezimile. Korenine potrebujejo za normalen, hiter razvoj zrak. Po dolgi zimi, letošnja je po dolgem času celo prinesla nekaj snega, je zemlja zbita. Zato dajmo najprej koreninam zrak. Pred delom se najprej prepričajte, da je zemlja primerna za ta namen. Seveda prvi marčevski teden verjetno še ne bo šlo, ker je premokro. Zemlja ne sme biti mokra, pa tudi presuha ne. Ko se ne prijema več obutve in orodja - pa tudi kadi se še ne za stroji na polju - je čas za začetek dela. Tako ne boste lomili fine strukture zemlje. Letos bo to opravilo nekaj kasnejše kakor običajno, saj je zima prinesla veliko vode v obliki snega in dežja.
Zagotovo je nujno, da okopljete česen, tako lahko preprečite tudi kasnejše gnitje v skladišču. Takoj po okopavanju je česen treba pokriti. Nisem povsem prepričana, če bo letos ta vrstni red pravilen. Po mojem je česen treba pokriti takoj. Tudi česen ima namreč čisto svojega škodljivca, česnovo muho; ta je za razliko od porove in čebulne zelo zgodnja. Takoj ko se zemlja odtali, že izletava in zalega jajčeca. Česen ostane pokrit do začetka aprila, ko je nevarnosti konec. Ker bo premokro, je bolje, da prekrijemo posevke celo brez okopavanja. A za naslednja leta velja, da zemljo najprej prerahljamo oziroma prezračimo.
Prav tako okopljemo, prerahljamo zimsko solato, lahko jo tudi že razsadite. Upam, da ste jo posejali v vrstice, pri nas je žal še preveč razširjena setev na povprek po gredici. V tem primeru je zelo težko prerahljati zemljo okoli nje. Tako okopavanje povsem nadomesti gnojenje, če koga mika. Ni potrebno. Lahko pa posevek zalijete s pripravkom, ki vsebuje izvlečke morskih alg, ali dobrimi bakterijami Bacillus amyloliquefaciens, ki so popolnoma ekološko sredstvo. Lahko pa posevek zalijete tudi s čajem iz cvetov regrata ali baldrijana. Šele po okopavanju solato pokrijemo. Svetujem da ne prekrijete celotne gredice. Tako ne bodo istočasno dozorele in tudi zacvetele vse rastline. Raje pokrijte samo polovico grede in tako zamaknite uhajanje v cvet tudi za teden dni.
Nakaljevanje krompirja
Brez krompirja si večina Slovencev ne zna predstavljati kosila. S sajenjem krompirja mnogi zelo hitijo, saj je mladi krompir, ki mu na hitro olupimo kožico, prav posebna specialiteta. Marsikdo že čaka na to, da se malo ogreje, pa bo krompir v zemlji. Za sajenje zgodnjih sort krompirja, ki mora seveda v takih vremenskih razmerah biti nakaljen, je za silo že primerno. Vsekakor pa jaz še ne bi sadila poznih sort, ki so namenjene skladiščenju.
Naj vas opozorim na nekaj posebnosti, o katerih mnogi ne razmišljajo. Svetujem, da se na vrtu res odločite za slovenske sorte. V Sloveniji poznamo nekaj starih, dobro znanih sort, ki sodijo med najokusnejše, a žal med manj odporne. Pri zgodnjih sortah, ki jih po večini izkopljemo in pojemo sproti, to nima nekega velikega pomena. Pri poznih sortah, ki jih vsaj kratek čas skladiščimo, pa je to zelo pomembno.
Še vedno premalo vrtičkarjev in tudi ekoloških kmetov ve, da je prav krompir ena izmed redkih rastlin v Sloveniji, pri kateri poteka načrtno žlahtnjenje, ustvarjanje novih sort. Tako so naši strokovnjaki v zadnjih letih na police trgovin spravili kar nekaj novih sort. Po večini imajo imena po slovenskih rekah, v zadnjih letih pa po gorah in pogorjih. Skoraj vse so že našle svoje mesto. Deloma nam povedo tudi, kje je najbolj primerno posamezno sorto pridelovati. Samo štajerska Drava še ni našla svojega mesta.
Slovenske sorte so narejene prav za nas, po našem okusu in za naše vremenske razmere. Prepoznali jih boste po predponi KIS. Zgodnji sorti sta KIS Slavnik, okusen, krasen mlad krompir, in KIS Vipava, ki ima še eno odlično lastnost, da ga lahko nekaj časa skladiščimo. Poleg slovenskih sort zdaj v trgovinah najdemo tudi sadilni material (semenski krompir) na krompirjevo plesen odpornih sort. To so KIS Kokra, Otoila, Levante, Alouette in Twister. Resnično svetujem vsem ekološkim kmetijam, pa tudi tistim, ki ne želite uporabljati fungicidov v pridelavi krompirja, da se odločite za eno izmed teh sort. Vsekakor pa bo koloradskega hrošča treba zatreti na poznih sortah. A v ta namen imamo tudi dokaj učinkovite pripravke, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi.
Prvi kalčki so najbolj kvalitetni
Ko boste v trgovinah kupovali semenski material (seme, kot rečemo po domače), se ne pustite zavesti spretnim trgovcem in ne kupujte že nakaljenih gomoljev. Res je, da je smiselno in priporočljivo krompir potem nakaljevati doma. A dober kalček je temen, obarvan zeleno ali vijolično (odvisno od sorte), debel in kratek (do enega centimetra), ne pa dolg, bel in krhek. Prvi kalčki dajejo vedno najbolj odporno rastlino z visokim pridelkom. Res je, da če propadejo prvi, se vedno najdejo skrita, speča očesa, ki poženejo. A rastline so potem bolj občutljive, visoke in pregoste, veliko bolj privlačne tako za bolezni kakor za škodljivce. Imajo tudi večje število manjših gomoljev.
Prav tako ne velja, da so majhni gomolji najboljši semenski material. Preverite sami doma. Na takih gomoljih so kalčki veliko tanjši, s tem pa spet rastline ne bodo najbolj čvrste. V zadnjih letih je pozeba pogosta, zato mnogim prva sajenja pomrznejo, a velikokrat se obrastejo samo rastline iz večjih gomoljev. Velja celo, da je bolje rezati velike gomolje, kakor pa saditi majhne. Za domače "seme" to vsekakor velja.
Nakaljevanje gomoljev
Zemlja bo še nekaj časa premrzla za sajenje nenakaljenih gomoljev; te lahko sadimo, ko se zemlja ogreje nad 10 ºC, zdaj pa ima po večini krajev nekje blizu 2 ºC. Gomolje nakaljujemo na svetlem in relativno hladnem (okoli 10-15 ºC). Samo tako bodo poganjki močni, debeli in temno obarvani.
Pa še zadnji nasvet za sajenje krompirja. Samo nakaljene gomolje sadimo hitro. Če gomolji niso nakaljeni, mora biti topleje. Pokrivanje z agrokopreno ne ogreje hladne zemlje, zato ne bo rešilo težav.
Vsekakor pa zgodnje sorte krompirja zadnja leta mnogi sadijo v rastlinjake. To pa že gre brez skrbi. A težava nastane zaradi kolobarja. Upam, da zdaj že vsi veste, da sta krompir in paradižnik v najožjem sorodstvu. Že tako je paradižnik prepogosto ali vedno na istem mestu. Zdaj pa ta kolobar slabšamo še z mladim krompirjem. Razmislite, ali je vredno.
Prve setve na gredice na prostem
Ne vem, kdaj in zakaj se je pri nas razširilo, da je treba najprej posejati korenček in peteršilj, pa to sploh ni smotrno. Pri temperaturah zemlje pod 10 ºC uspešno kali le nekaj vrtnin. Vsekakor posejte bob in grah. Stročnice so pomemben del ekološkega vrta, ki ga še premalo upoštevamo. Boba se ljudje bojijo iz dveh razlogov - rade ga imajo uši in težko naj bi ga bilo skuhati. Če ga boste sejali dovolj oziroma čim bolj zgodaj, bodo uši tako pozne, da škode ne bodo več naredile. Bob pa za razliko od fižola uživamo v mlečni zrelosti, še zelenega, tako kot grah. Potem je zelo okusen in seveda ni trd. Zgodnje setve boba in graha pomenijo višji pridelek in hkrati dobrodošel ukrep za vašo zemljo na vrtu. Pred setvijo seme namočimo čez noč v mlačno vodo ali - še bolje - v domač kamilični čaj. Tako bo kalilo že v teh razmerah.
Prav tako je zelo priporočljivo do konca marca posaditi čebulček in nujno jari česen. Mnogi se izogibajo temu delu in se skušajo s kasnejšim sajenjem izogniti napadom čebulne muhe oziroma porove zavrtalke. A to ni dobra odločitev. Prepozno sajena čebula naredi veliko manjši koreninski sistem, zato je tudi manj odporna na bolezni, slabše se skladišči, v primeru suhega poletja pa je tudi pridelek veliko nižji. Za česen pa je tako dokazano, da je pridelek prepozno sajenega veliko nižji. Zgodi se celo, da sploh ne delitira, se ne razdeli na stročke.
Le redkokdaj je v marcu prehladno tudi za sajenje sadik letnih solat. Predvsem ljubitelji mehkolistnih solat morate biti dovolj zgodnji. Najbolje uspejo prav v zgodnjem pomladanskem času. Nič se jim ne bo zgodilo, če bodo sadike dobro utrjene. Med vrste solate posejte še mesečno redkvico, ki jo boste pulili, preden bo ta prostor zasedla solata.
Solato lahko tudi že posejete, če želite. A uporabite samo sveže, novo seme. Prav tako že lahko sadimo sadike zelja, brokolija in cvetače, nadzemne kolerabice in seveda pora. S setvijo korenčka in peteršilja pa počakajte na veliko toplejše čase.
