"Predsednik Obama je napadel Iran, ker se ni sposoben pogajati," je novembra 2013 tvitnil Donald Trump, tedaj vplivni podjetnik, danes pa predsednik najmočnejše države na svetu in predsedujoči tako imenovanemu Odboru za mir. V soboto sta vojski ZDA in Izraela izvedli silovite napade na Iran in državo obglavili. Izstrelek je ubil vrhovnega voditelja Irana, ajatolo Alija Hameneja. Iran je takoj brutalno odgovoril in napovedal smrtonosno maščevanje. Vsi napadi so zahtevali civilne žrtve in kot taki predstavljajo kršenje osnovnih načel mednarodnega prava. Z zaskrbljenostjo lahko spremljamo nadaljnji razvoj dogodkov. Če kaj, je na Bližnjem vzhodu ponovno zavladal vsesplošen kaos.
Trump o napadu ni obvestil kongresa, ki mora v skladu z ameriško ustavo odobriti napad. Tega ni storil niti v primeru napada na Venezuelo. Če gre za kratkotrajen napad, odobritve bojda ne potrebuje, zadostovalo naj bi že, da kongres o tem obvesti. Četudi naknadno. Pa vendar so ponovno pokonci skočili demokratski kongresniki, pa tudi peščica republikanskih. Trdijo, da je napad na Iran popolnoma nelegalen in da je celo George W. Bush, preden je šel v vojno, omogočil razpravo v kongresu. Iz sveta so deževali odzivi na novo vojno. A le redki so obsodili ameriško-izraelski napad. Veliko ostreje so svetovni voditelji obsojali maščevanje Irana.
Na Bližnjem vzhodu je ponovno zavladal vsesplošen kaos
Cilj Trumpa in Izraela je jasen - to je menjava iranskega režima. Tako Trump kot Netanjahu sta včeraj Irance pozvala, naj gredo na ulice in zrušijo preostanek klera, ki od islamske revolucije leta 1979 naprej vodi tisočletno civilizacijo. Kot že junija lani, je bila tudi tokrat povod za napad (domnevna) iranska jedrska infrastruktura.
Izrael, najboljši prijatelj ZDA, že več kot trideset let ponavlja, da je Iran tik pred razvojem jedrskega orožja in da tega svet ne sme dopustiti, saj da je Iran faktor nestabilnosti v regiji. Izrael ima sicer za to argument v tem, da Iran oborožuje gibanji Hezbolah in Hamas, s katerima je v vojni, toda poglejmo dejstva. Čvrstih dokazov, da ima Iran jedrsko orožje, ni. Prav tako Iran kljub okrutnemu teokratskemu režimu v svoji polpretekli zgodovini neposredno še ni začel nobene vojne, čeravno je bil vpleten v mnoge. Na drugi strani Izrael in ZDA imata jedrsko orožje, koliko vojn - in z njimi povezanih zločinov - sta začela, pa najbrž ni treba naštevati. Vzporednice z ameriškimi intervencijami iz preteklosti, ko so želeli vsiljevati demokracijo, se rišejo kar same. Še največ podobnosti je z Irakom leta 2003. Predsednik Bush je bil prepričan, da ima Sadam Husein orožje za masovno uničenje. Večstotisočglava vojska ZDA in zaveznic je vkorakala v Irak, zrušila Huseina, pustila razdejanje, orožja pa ni našla.
Kaj bo sledilo, je, kot trdi večina strokovnjakov, zelo težko predvideti. Iranci v tujini plešejo in slavijo ajatolovo smrt, njihovi rojaki doma pa so v strahu pred negotovostjo. Le upamo lahko na miren razplet, čeprav je to najbrž nemogoče. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da je to največja prelomnica v 47-letni zgodovini islamske republike. Če je CIA izsledila vrhovnega voditelja, verjetno najbolj varovano osebo v Iranu, lahko izsledi vsakogar. Da Trump ni mirovnik, pa bi moralo zdaj biti jasno vsem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
