
Eden treh največjih sejmov na svetu s področja strojne opreme daje jasne signale – računalniki bodo precej zmogljivejši, a tudi dražji.
V Tajpeju se je pravkar zaključil sejem Computex in vtis obiskovalcev je jasen: industrija strojne opreme in računalništva je letos vse karte stavila na lokalno umetno inteligenco (UI) in prehod v dobo avtonomnih agentov. Če je prejšnja leta zaznamovala umetna inteligenca v oblaku, se ta očitno pospešeno seli neposredno v naprave na naših pisalnih mizah in v žepih.
Leto lokalnih UI-agentov
Do sedaj so naša vprašanja za umetno inteligenco potovala v obdelavo na zunanje strežnike, kar pa je drago in energetsko potratno. Kot je na sejmu poudaril Cristiano Amon, direktor podjetja Qualcomm, prehod na avtonomne večstopenjske UI-agente, ki namesto nas opravijo celotno nalogo, ne le odgovorijo na vprašanje, pomeni porabo milijonov žetonov na opravilo. To pa je v času, ko se z umetno inteligenco pogovarja vsaj pol sveta, presneto drago. Sploh če uporabniki rezultatov umetne inteligence ne uporabljajo za ustvarjanje dodane vrednosti. Pri čemer je treba priznati, da prav zahtevna večina uporabnikov vendarle ni, zato je naslednji razvojni korak skrajno logičen – lokalno izvajanje pogostih nalog, ki jih nalagamo UI.

Rešitev, ki so jo predstavili vsi večji igralci iz sveta računalništva, sliši na ime Compute Continuum – je nekakšna hibridna arhitektura, ki naloge za umetno inteligenco dinamično preusmerja med lokalnimi nevronskimi procesnimi enotami (NPE) in oblakom. Gigabyte je tako predstavil celoten ekosistem AI TOP, ki razvijalcem omogoča treniranje in poganjanje lastnih UI-modelov z do 100 milijardami parametrov kar lokalno na namiznem računalniku, brez pošiljanja podatkov na zunanje strežnike.
Nvidia vstopa na trg namiznih procesorjev
Največji pretres na sejmu je povzročila Nvidia, ki je z napovedjo platforme RTX Spark na področju prenosnikov neposredno napadla giganta iz sveta procesorjev x86 Intel in AMD. Nvidia RTX Spark združuje grafično arhitekturo Blackwell (s peto generacijo jeder Tensor) in 20-jedrni procesor ARM Grace, razvit v sodelovanju z družbo MediaTek, še enim gigantom, ki se je doslej dokazoval predvsem na področju mobilnih platform. Zahvaljujoč arhitekturi poenotenega pomnilnika (kar do 128 GB ga lahko naslovi), ki si ga delita CPE in GPE, lahko prenosniki lokalno poganjajo velike jezikovne modele. Prvi primerek z rabo te tehnologije je novi Microsoft Surface Laptop Ultra – drzen in izjemno zmogljiv prenosnik z mini-LED zaslonom, s katerim Microsoft neposredno izziva Apple MacBook Pro. Seveda ne bo edini, prenosnike s platformo RTX Spark so že napovedali tudi Asus, Dell, HP, Lenovo in MSI.

Bitka za žepne igralne konzole
Trg ročnih igralnih konzol doživlja pravo renesanso, saj so te po zaslugi zmogljivih mobilnih procesorjev in zelo svetlih OLED-zaslonov igranje iger na prostem prignale do novih razsežnosti. Zato ne čudi, da si vedno več podjetij želi kosa te pogače. Intel je na Computexu napovedal resen boj AMD-jevi prevladi na področju procesorjev in predstavil novo družino procesorjev Intel Arc G3 Extreme (del družine Core Ultra Series 3), ki so optimizirani posebej za ročne naprave. Intel jih opisuje kot »grafične procesorje, ki imajo nase pritrjeno CPE«, kar prinaša izjemno energetsko učinkovitost in boljšo avtonomijo samih naprav, ki je sicer močno odvisna od vgrajene baterije.

Med konkretnimi izdelki sta izstopali Acer Predator Atlas, ročna konzola, ki jo poganja prav omenjeni Arc G3 Extreme, opremljena s 24 GB pomnilnika LPDDR5X in zaslonom z razmerjem 16: 10 (ter osveževanjem 120 Hz), in MSI Claw 8 EX AI+, premijska ročna naprava, katere cena zaradi naprednih AI-zmogljivosti že presega tisočaka.
Asus pa je predstavil lahka očala za obogateno resničnost ROG XReal R1 AR, ki se povežejo z ročnimi konzolami ali namiznim računalnikom in igralcu pred očmi pričarajo velikanski zaslon, ki sledi gibanju glave. Da bo slabosti med divjim igranjem čim manj, poskrbi visoka frekvenca osveževanja slike, kar 240 Hz.
Zasloni brez kompromisov
Pa omenjena očala sploh niso bila najboljša zaslonska novotarija. Za navdušence nad računalniškimi monitorji je bil Computex 2026 prelomni trenutek. Dolgo iskani »sveti gral«, opisan kot združitev vrhunske 4K-ločljivosti in izjemno hitrega osveževanja, je dosežen. Samsung je predstavil prvi 32-palčni monitor z matriko QD-OLED, ki zmore prikazovati sliko ločljivosti 4K in jo osveževati s 360 Hz! Še bolj nenavaden pa je podatek, da zmore monitor ob prikazovanju slike ločljivosti 1080p le-to osveževati s kar 680 Hz.

Ko smo že pri napredku na področju zaslonov, moramo omeniti še Gigabyte AORUS ELITE: prvi 27-palčni monitor ločljivosti 5K s tehnologijo Multi Mode Mini LED. Uporabnik lahko s klikom na gumb spreminja ločljivost in hitrost osveževanja slike glede na to, kaj počne. Na voljo ima ločljivost 5K z osveževanjem 165 Hz za urejanje fotografij in produktivno delo, ločljivost 4K z osveževanjem 220 Hz za kinematografsko igranje iger ter QHD-ločljivost pri bliskovitih 330 Hz (za udejstvovanje na tekmovanjih s področja e-športa).
Dolgo življenje podnožja AM5
Medtem ko cene vrhunskih komponent letijo v nebo (predvsem na račun novih grafičnih kartic serije RTX 5080 in 5090), so proizvajalci tu in tam vendarle pomislili tudi na proračunsko omejene uporabnike. AMD je razveselil privržence namiznih računalnikov s potrditvijo, da bo podnožje AM5 uradno podprto vsaj do leta 2029, kar pomeni dolgoletno možnost nadgradnje procesorjev brez menjave matične plošče. Na področju dostopnih prenosnikov sta nekaj dobrih novic za naše denarnice sporočila še Intel z družino procesorje Wildcat Lake (Core 3) in Qualcomm s čipi Snapdragon C. Tako še obstaja nekaj upanja, da bomo deležni prenosnikov in tablic s celodnevno avtonomijo baterije in osnovnimi UI-zmogljivostmi za ceno, ki se bo merila s trimestno številko. Zmogljivejši in premijski modeli so že zdavnaj onkraj meje tisočaka, za tiste z vrhunskimi zasloni in komponentami je treba odšteti celo več kot dva.

Vsekakor pa je sejem Computex 2026 vnovič dokazal, da računalništvo ne pozna zavor. Prav nasprotno, zdi se, da se z vstopom Nvidie med klasične proizvajalce procesorjev in selitvijo umetne inteligence neposredno na lokalno strojno opremo pravila igre postavljajo povsem na novo. Predvsem pa se začenja nov cikel nadgradnje oziroma zamenjav (starejših) računalnikov – le kdo si ne želi novega računalnika z vgrajeno umetno inteligenco?





