"Ugotavljamo, da v Sloveniji o premalo stvareh debatiramo na podlagi dejstev, številk in analiz. Zelo hitro opletamo z osebnimi mnenji. Mislimo, da osebna mnenja zrcalijo celotno družbo in da tudi drugi mislijo, da bi stvari morale biti urejene tako, kot mislimo sami, pa pogosto preprosto ni tako. Prepričani smo, da je treznega razmišljanja, ki je podkrepljeno s številkami in dejstvi, premalo, kar vpliva na to, da sprejemamo zakone, odloke in ukrepe, ki niso premišljeni, s katerimi imamo težave in jih moramo včasih že v roku šestih mesecev ponovno spreminjati. To ustvarja ogromno nestabilnosti, vsaka vlada pa, ko pride na novo, izbriše, kar je prejšnja naredila. Zato se ne moremo uspešno razvijati naprej. /.../
Verjamemo, da so ljudje mnogo manj ideološko naravnani, kot je to videti v času volitev, večina je praktičnih in ima razvito zdravo kmečko pamet - le priložnost, da vidijo neko vprašanje prikazano neodvisno z več različnih zornih kotov, morajo dobiti. Če povem na primeru razvojne kapice. En del politike jo je ožigosal kot pomoč bogatim, s čimer je tak ukrep takoj negativno sprejet, pa čeprav se je v svetu z razlogom uveljavila kot pomemben element konkurenčnosti države. Razvojna kapica razbremenjuje del zaposlenih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, ampak njeno bistvo je v tem, da ima mnoge multiplikativne učinke. Problem Slovenije je v tem, da imamo premalo visoko sposobnih kadrov; potrebujemo jih bistveno več, da bi bolj rasli po dodani vrednosti. Tako tudi plače vseh zaposlenih, razen minimalne, ki se ureja z zakonom, ne morejo toliko odskočiti, kolikor bi, če bi dvignili dodano vrednost. Cilj Slovenije bi morala biti čim višja dodana vrednost, da lahko dvignemo življenjski standard in ohranimo socialne dobrine. Vsak ukrep, ki pelje v to smer, je v našo splošno družbeno korist."
Vir: Portal TFL
