Dogodek je v Avstraliji ponovno sprožil dolgoletno razpravo o tem, ali naj oblasti ciljno ubijajo morske pse in tako zmanjšajo tveganje za kopalce. Ženska je plavala le okoli trideset metrov od obale, ko jo je napadel velik beli morski pes.
Napad je preživela, vendar je utrpela hude poškodbe leve noge, medtem ko so ji morali zdravniki eno roko amputirati. Družina napadene ženske je sporočila, da bo potrebovala dolgotrajno oskrbo in rehabilitacijo.
Politični pritiski in pozivi k odstrelom
V zadnjih mesecih so pristojne službe v zvezni državi Novi Južni Wales zabeležile opazno rast števila napadov morskih psov. Že januarja so v samo oseminštiridesetih urah obravnavali štiri napade. Zaradi tega se vlada spopada z vse večjimi pritiski javnosti, ki zahteva organiziran odstrel morskih psov. Ministrica za kmetijstvo Tara Moriarty, ki vključuje tudi upravljanje tveganj zaradi morskih psov, v izjavi za medije ni kategorično zavrnila te možnosti in je poudarila, da ne izključujejo nobenega ukrepa.
Zagovorniki odstrela trdijo, da vsak preprečen napad upravičuje najbolj drastične ukrepe. Znanstveniki in naravovarstveniki na drugi strani opozarjajo, da so morski psi izjemno mobilne živali. Če bi nekatere ubili, bi njihovo mesto hitro zasedli drugi. Hkrati ne obstajajo trdni dokazi, da programi odstrela dolgoročno zmanjšujejo število napadov. Pravna ovira za odstrel velikih belih morskih psov je tudi dejstvo, da je ta vrsta v Avstraliji strogo zaščitena. Premier zvezne države Novi Južni Wales Chris Minns je zato hitro pojasnil, da odstrel te vrste ne pride v poštev. Drugače pa velja za morske pse bika, ki prav tako povzročajo napade v tej regiji. Minns zanje vnaprej ni želel izključiti strožjih ukrepov.
Tehnološke rešitve in omejitve sistema
Novi Južni Wales se pri zaščiti kopalcev zanaša na kombinacijo različnih ukrepov. Oblasti uporabljajo klasične mreže, pametne boje z vabami, ki obvestijo reševalce ob ulovu morskega psa, elektronsko sledenje in brezpilotne letalnike. Zvezna država v varnost kopalcev vsako leto vloži okoli osemnajst milijonov evrov. Kljub temu pa zadnji napad odpira vprašanja o učinkovitosti tega sistema.
V času napada nad plažo Coogee ni letel noben brezpilotni letalnik, saj se plaža nahaja v območju prepovedi letenja zaradi bližine letališča v Sydneyju. Čeprav oblasti iz zraka nadzorujejo okoli osemdeset plaž, morajo tiste na koridorjih za pristajanje letal pogosto izključiti iz programa. Vodja organizacije za reševanje na vodi Steven Pearce ocenjuje, da dogodek jasno kaže omejitve sedanjega nadzora. Njegova organizacija vodi največji program nadzora z droni na svetu. Pearce poudarja, da je bila vidljivost na dan napada izjemno dobra in bi droni v zraku skoraj zagotovo pravočasno opazili nevarnost.
Znanstveniki ob tem ponovno poudarjajo, da ljudje nismo naravni plen morskih psov. Večina napadov se zgodi zaradi zmede, saj silhuete plavalcev ali deskarjev s spodnje strani spominjajo na tjulnje. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da se zaradi segrevanja morja in sprememb v migracijskih poteh srečanja ljudi in morskih predatorjev lahko še povečajo. Ministrica Moriarty je ob tem dodala: "Ocean si delimo z divjimi živalmi, zato popolna rešitev preprosto ne obstaja."
