Arheološka ekipa je na majhnem in danes nenaseljenem otočku Lukovac v bližini Raba prišla do izjemnega odkritja. Hrvaški in poljski arheologi so našli svinčen škofovski pečat, ki izvira iz 6. ali 7. stoletja. Ta majhen predmet, velik približno kot kovanec za en evro, odpira povsem novo poglavje v raziskovanju zgodnjekrščanske zgodovine Jadrana, poroča hrvaški portal Morski.hr. Raziskovalci z Inštituta za arheologijo v Zagrebu in Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi pečat uvrščajo med najstarejše znane tovrstne najdbe na vzhodni jadranski obali.
Na eni strani pečata stoji latinsko ime STEPHANVS, na drugi pa kratica EPISC, ki označuje škofa. Napise obdaja okrasni venec z dvema štiriperesnima rozetama. Oseba, ki je pečat uporabljala, je z njim potrjevala uradna pisma in pravne dokumente. Sistem je deloval tako, da so skozi majhen kanal v svincu speljali vrvico, s katero so dokument zaprli, nato pa so kovino stisnili s posebnim orodjem. Tako so zagotovili varnost pošiljke.
Skrivnostni škof Stjepan
Čeprav napis jasno razkriva ime in naziv, znanstveniki škofa Stjepana za zdaj ne morejo povezati z nobenim znanim cerkvenim dostojanstvenikom tistega časa. Zgodovina otoka Raba namreč beleži večstoletno praznino na seznamu rapskih škofov. Med škofom Ticijanom iz 6. stoletja in Petrom I., ki ga viri omenjajo leta 986, zija luknja. Raziskovalci dopuščajo možnost, da novoodkriti pečat pripada prav enemu od manjkajočih škofov iz tega obdobja.
Najdba pečata na Lukovcu seveda ne pomeni, da je škof tam tudi dejansko prebival. Predmet je na otok verjetno prispel skupaj z uradnim pismom, katerega vsebina pa ni preživela zoba časa. Kljub temu odkritje kaže na pomembnost tega majhnega koščka kopnega. Lukovac meri le okoli pet tisoč kvadratnih metrov, a je v pozni antiki očitno igral pomembno vlogo.
Povezave z oddaljenimi kraji
Arheologi so v središču otočka odkrili zgodnjekrščansko cerkev, ostanke zgradb in cisterne za vodo. Najdbe kažejo, da naselbina ni samevala. Izstopajo ploščice iz egiptovskega porfirja in amfore, ki jih strokovnjaki povezujejo z bizantinskim Egiptom. Ti predmeti dokazujejo, da so prebivalci vzdrževali stike z oddaljenimi deli Sredozemlja.
Znanstveniki predvidevajo, da je naselje morda služilo kot zatočišče za lokalno prebivalstvo ali pa je imelo vlogo v bizantinski vojaški logistiki. Odkritje pečata zdaj dodaja nov košček v mozaik te uganke in prinaša ime človeka, ki je pred 1400 leti sooblikoval tamkajšnje dogajanje.
