Na dnu oceana so raziskovalci v razbitinah ladij iz druge svetovne vojne odkrili nekaj povsem nepričakovanega. Gorivo, ki že desetletja počasi izteka iz zarjavelih rezervoarjev, je postalo dom edinstvenim skupnostim bakterij. Te se hranijo s strupenimi ogljikovodiki, odkritje pa odpira nove možnosti za razvoj metod čiščenja zgodovinskega onesnaženja, ki ogroža morske ekosisteme, poroča portal Science Alert.
Laguna Chuuk v Mikroneziji predstavlja eno največjih grobišč ladij na svetu. Nekoč ključno japonsko pomorsko bazo so leta 1944 uničili ameriški zračni napadi. Na dnu lagune danes leži več deset potopljenih ladij, ki v sebi skrivajo približno 200.000 ton nafte. Jekleni trupi sčasoma propadajo, gorivo pa nenehno izteka in onesnažuje okolje. To neposredno ogroža ribištvo in izjemno občutljive morske habitate.
Raziskovanje strupenega okolja
Ekipa znanstvenikov, ki jo vodi mikrobiologinja Awei Bainivalu z Univerze Južnega Pacifika, se je odločila natančno preiskati gorivo v teh razbitinah. Osredotočili so se na dve japonski ladji: tanker Shinkoku Maru, iz katerega izteka srednje težko kurilno olje, in nekdanjo potniško-tovorno ladjo Kiyosumi Maru, ki v morje spušča težje kurilno olje. Raziskovalci so zbrali vzorce goriva iz obeh razbitin in vzorce z meje med nafto in morsko vodo pri ladji Shinkoku Maru.
Laboratorijska analiza je hitro potrdila, da goriva vsebujejo kompleksno mešanico naftnih ogljikovodikov, med katerimi so mnogi zelo strupeni. Biološka analiza pa je prinesla pravo presenečenje. V vzorcih so znanstveniki prepoznali več kot 1500 različnih vrst bakterij. Med njimi so našli člane rodov Ralstonia, Sphingomonas in Corynebacterium. Te vrste znanstveniki že poznajo po njihovi sposobnosti, da razgrajujejo naftne ogljikovodike in jih uporabljajo kot glavni vir energije.
Prihodnost čiščenja oceanov
"Kljub strupenosti teh ogljikovodikov tako kurilno olje kot stičišče morske vode in nafte podpirata raznoliko bakterijsko skupnost," ugotavljajo raziskovalci v svoji študiji. Prisotnost teh mikroorganizmov kaže na to, da se je skupnost oblikovala prav zaradi dolgotrajne izpostavljenosti nafti. Sposobnost bakterij, da razgrajujejo onesnaževalce, predstavlja temelj tehnike, ki jo imenujemo bioremediacija.
Znanstveniki so za zdaj potrdili prisotnost teh bakterij, v naslednjem koraku pa morajo raziskati, ali te dejansko aktivno razgrajujejo ogljikovodike neposredno v razbitinah. Kljub temu prvi dokazi že kažejo v to smer. Sestava bakterijske skupnosti na meji med nafto in vodo se namreč razlikuje od tiste, ki živi izključno v nafti. To pomeni, da določeni mikrobi uspevajo v tem specifičnem okolju iz točno določenih razlogov, med katerimi je verjetno prav presnova ogljikovodikov.
Avtorji raziskave, ki so jo objavili v znanstveni reviji Marine Pollution Bulletin, poudarjajo, da goriva iz razbitin iz druge svetovne vojne delujejo kot naravni rezervoarji bakterij za razgradnjo ogljikovodikov. To ponuja odlično osnovo za prihodnje raziskave in praktično uporabo bioremediacije v pacifiški regiji.
