Če se redno prebujate sredi noči, pogledate na uro in ugotovite, da je spet pol štirih zjutraj, niste edini. Ta težava tako pogosto pesti ženske po 40. letu starosti, da je dobila celo neformalno ime "Klub 3:30". Nova britanska raziskava podjetja Simba, ki je zajela 1000 žensk v tej starostni skupini, kaže neverjetne številke. Kar 84 odstotkov vprašanih se redno zbuja sredi noči, 92 odstotkov pa se prebudi vsaj enkrat pred sedmo uro zjutraj.
Vrnitev v spanec pogosto predstavlja pravo nočno moro. Ženske v povprečju potrebujejo skoraj 34 minut, da ponovno zaspijo. Več kot četrtina oziroma 27 odstotkov vprašanih pa se v postelji premetava vsaj 45 minut, preden spet potonejo v spanec.
Hormoni in spremenjena struktura spanca
Klinična psihologinja in strokovnjakinja za spanje dr. Zoe Gotts pojasnjuje, da imajo pri motnjah spanca veliko vlogo hormonske spremembe v obdobju perimenopavze in menopavze. V tem času nihajo ravni estrogena in progesterona, kar neposredno vpliva na regulacijo telesnih procesov. Nihanja povzročajo nočno potenje, spremembe telesne temperature in večjo občutljivost na zunanje dražljaje. Spanec postane razdrobljen, ženske pa se prebujajo pogosteje kot prej. Ker progesteron umirja možgane, njegov upad otežuje sprostitev.
Kljub imenu "Klub 3:30" strokovnjaki nimajo dokazov, da hormoni prebudijo telo točno ob tej uri. Dr. Gotts opozarja, da ključno vlogo igra struktura spanca v drugi polovici noči. Takrat imamo manj globokega spanca in več faze REM ter rahlega spanca. Zato hitreje slišimo zvoke ali začutimo temperaturne spremembe. Če k temu dodamo še stres in vsakodnevne skrbi, se verjetnost nočnega prebujanja močno poveča.
Največja napaka, ki jo delamo ponoči
Težava doseže vrhunec, ko se prebudimo, pogledamo na uro in začnemo računati, koliko časa nam še ostaja do jutra. Te misli sprožijo napetost in še dodatno otežijo spanec. Dr. Gotts poudarja, da nenehno preverjanje časa predstavlja eno najpogostejših napak. Skrb, ali bomo naslednji dan dovolj spočiti, poveča našo budnost in hitro ustvari začaran krog.
Strokovnjakinja svetuje, da ponoči nikoli ne gledamo na uro. Če spanec ne pride, se ne smemo siliti. Ko začutimo frustracijo, raje vstanimo iz postelje in ob pridušeni svetlobi počnimo nekaj umirjenega. V posteljo se vrnimo šele, ko postanemo zaspani.
Občasno prebujanje predstavlja povsem normalen del noči. Težava nastane, ko pomanjkanje spanca začne vplivati na naše vsakodnevno delovanje, koncentracijo in raspoloženje. Ženske ne smejo samoumevno sprejeti slabega spanca kot neizogiben del staranja. Če se težave nadaljujejo in vas puščajo izčrpane, obiščite zdravnika in raziščite možne vzroke.
