Zdravje srca v mlajših letih pogosto ni v ospredju naših misli, vendar se to drastično spremeni, ko zakorakamo v zrelejša leta. Po 60. letu starosti tveganje za bolezni srca in ožilja, srčni infarkt ter možgansko kap občutno naraste. S staranjem postanejo naše žile trše in ožje, srčna mišica pa pogosto debelejša in manj učinkovita, kar predstavlja dodatno obremenitev za celoten kardiovaskularni sistem.
Čeprav staranja ne moremo povsem ustaviti, lahko s svojim življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kakšna je naša biološka starost. Kardiologi zdaj opozarjajo na navado, ki staranje srca pospešuje celo bolj kot kajenje, gre za kronično pomanjkanje spanca.
Uničujoč vpliv na krvni tlak
Dr. Beverly J. Fang pojasnjuje, da je pomanjkanje spanca neposredno povezano s povišanim krvnim tlakom. "Tveganje se poveča že pri krajšem trajanju spanca, torej če spite manj kot pet ur na noč. Nekatere raziskave kažejo, da je ta povezava še posebej izrazita pri ženskah," navaja.
Pojasnila je, da pomanjkanje počitka zmoti sisteme, ki v telesu regulirajo krvni tlak. Omejevanje spanca namreč poveča aktivacijo simpatičnega živčevja. To posledično poviša srčni utrip in krvni tlak, hkrati pa se v telesu poveča raven stresnega hormona kortizola.
Nevarnost za celoten organizem
Kardiolog dr. Jack Wolfson opozarja na še eno nevarnost slabega spanca: poslabšanje funkcije endotela, tanke celične ovojnice krvnih žil. "Krvne žile izgubijo sposobnost proizvodnje dušikovega oksida in se slabše sproščajo. Sčasoma slaba kakovost in nezadostna količina spanca znatno povečata tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje," poudarja.
Oba zdravnika svarita, da kronična neprespanost povzroča vnetja v telesu in ruši cirkadiani ritem, našo notranjo telesno uro, kar pa dodatno pospešuje staranje srca. Dolgotrajno pomanjkanje spanca poškoduje krvne žile in destabilizira obloge v žilah. "To povečuje tveganje za nenadno pokanje oblog, kar je najpogostejši sprožilec srčnega infarkta," trdi Wolfson.
Zakaj je to lahko hujše od kajenja? Kardiolog zaključuje z mislijo, da je kajenje sicer močan kardiovaskularni toksin, a pomanjkanje spanca poruši celoten sistem. Spodbuja namreč stalno aktivacijo stresnega živčevja, kronična vnetja, hormonsko neravnovesje in presnovne motnje, kar vodi v pospešeno biološko staranje celotnega telesa.
