Jo jeste tudi vi? Ta hrana povzroča enako odvisnost kot cigareti

A.B.
25.02.2026 14:52

Znanstveniki so potrdili tisto, kar mnogi sumijo že dolgo. Določena hrana na naše možgane deluje popolnoma enako kot cigarete.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Znanstveniki trdijo, da so ti izdelki ustvarjeni za povzročanje odvisnosti, ki je biološko in psihološko primerljiva s tisto pri kajenju.
Tit Košir

Strokovnjaki so analizirali desetletja raziskav in prišli do osupljivega zaključka: ultra-predelana hrana ni le "malo manj zdrava". Zasnovali so jo z natančnim namenom, da povzroči maksimalen občutek ugodja, se hitro absorbira in sproži neustavljivo željo po še. Sliši se znano? Raziskovalci z uglednih univerz, kot so Harvard, Duke in Michigan, vlečejo neposredne vzporednice s tobačno industrijo. Trdijo, da so ti izdelki ustvarjeni za povzročanje odvisnosti, ki je biološko in psihološko primerljiva s tisto pri kajenju.

Cigareti in ultra-predelana živila niso naravni proizvodi. Znanstveniki jih opisujejo kot visoko inženirske sisteme za dostavo snovi. Pri cigaretah je cilj hitra dostava nikotina, pri čipsu, piškotih in hitri hrani pa gre za dostavo kombinacije maščob in ogljikovih hidratov, ki v naravi skoraj ne obstaja. Ta kombinacija je ključna. Rafinirani ogljikovi hidrati sprožijo izločanje dopamina preko živca vagusa, medtem ko maščobe aktivirajo senzorje v črevesju. 

Gazirana pijača vam da hiter sladkorni udar, čips pa ponuja popolno ravnovesje soli in maščobe. Še bolj zanimiv je tako imenovan "hedonistični inženiring". Gre za ustvarjanje tekstur, ki se v ustih dobesedno stopijo. Ker hrana nima vlaknin, jo telo predela izjemno hitro, kar možganom pošlje signal, da niste dejansko ničesar pojedli, zato roko ponovno sežete v vrečko. To pojasni, zakaj se je tako težko ustaviti pri enem samem grižljaju.

Na te sestavine velja biti pozoren

Največja težava tiči v tem, da se ti izdelki pogosto skrivajo za oznakami, ki obljubljajo zdravje. Napisi, kot so "visoka vsebnost beljakovin", "brez sladkorja" ali "z manj maščobami", so lahko zavajajoči. Če želite vedeti resnico, obrnite embalažo in preberite sestavine. Opozorilni znaki so dolgi seznami sestavin (več kot pet ali sedem), ki jih doma v kuhinji nikoli ne bi uporabili. Iščite izraze, kot so sojin lecitin, izolirani škrobi, umetne arome in različne oblike sladkorjev.

Raziskovalci poudarjajo, da rešitev obstaja in je preprosta, čeprav v sodobnem svetu težje dosegljiva: prava hrana. Minimalno predelana živila, ki vključujejo kuhanje, zamrzovanje ali sušenje, niso težava. Težava so industrijske formulacije. Znanstveniki zato predlagajo strožjo regulacijo, podobno tisti, ki je omejila tobačno industrijo, od davkov na nezdravo hrano do omejitev oglaševanja in jasnejših oznak.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta