Medtem ko so škodljivi učinki kajenja cigaret splošno znani in znanstveno dokazani, so posledice rednega uživanja marihuane še vedno predmet številnih razprav. V zadnjih dneh pa družbena omrežja preplavlja posnetek, ki poskuša pojasniti, kaj se točno dogaja z možgani, pljuči in srcem, če posameznik konopljo uživa vsak dan.
Avtorji v videu navajajo, da dim kanabisa takoj razdraži pljuča in dihalne poti. Glavna psihoaktivna sestavina tetrahidrokanabinol (THC) nato vstopi v kri in v nekaj minutah doseže možgane ter druge vitalne organe. THC je tisti, ki povzroči občutek zadetosti. Veže se na receptorje v možganih, kar sproži kratkotrajno evforijo in spremenjeno zaznavanje okolice. Vendar pa se pri vsakodnevni uporabi razvije toleranca. To pomeni, da uporabnik sčasoma potrebuje vse večjo količino snovi za doseganje enakega učinka, kar lahko privede do sprememb v predelih možganov, ki so povezani s spominom in procesom učenja.
Dolgoročne posledice na možgane
Dolgoročno so lahko posledice precej resnejše, zlasti če posameznik z uporabo začne v mladosti. Kronična izpostavljenost lahko skozi leta vpliva na samo strukturo in delovanje možganov. Posnetek opozarja na možno zmanjšanje volumna v predelih, ki so ključni za sprejemanje odločitev in pomnjenje, kar se lahko odrazi na slabših kognitivnih sposobnostih.
Kljub začetnemu občutku ugodja, ki ga sprošča dopamin, redno uživanje pogosto poveča tveganje za anksioznost in depresijo, pri občutljivejših posameznikih pa lahko sproži celo pojav psihotičnih simptomov. Posebno opozorilo velja za mlajše osebe. Pri ljudeh, mlajših od 25 let, katerih možgani se še niso popolnoma razvili, ima lahko dolgotrajna uporaba trajen škodljiv vpliv na procese razmišljanja.
Poleg psihičnih učinkov trpi tudi telo. Dolgotrajno kajenje pogosto poškoduje dihalne poti, povzroči kronični kašelj in simptome bronhitisa. Tudi srce je pod večjo obremenitvijo, saj začne hitreje utripati, kar sčasoma obremeni celoten srčno-žilni sistem.
Nekatere raziskave povezujejo redno in obilno uživanje z večjim tveganjem za srčni zastoj ali možgansko kap. Kljub temu učinki niso pri vseh enaki in so močno odvisni od genetike ter količine zaužite snovi. Dobra novica je, da za prenehanje ni nikoli prepozno. Organizem se po prenehanju uporabe začne uspešno obnavljati.
