Italijanski znanstveniki v Jadransko morje spuščajo na tisoče mladih hobotnic. Raziskovalna ekipa z Univerze v Bologni verjame, da lahko prav ta živalska vrsta pomaga pri nadzoru hitro rastoče populacije invazivnega modrega raka, ki uničuje lokalno gojenje školjk.
Modri rak izvira z atlantske obale Severne Amerike. V Sredozemsko morje je prispel že pred desetletji, najverjetneje prek balastnih voda tovornih ladij. Njegova populacija se v zadnjih letih strmo povečuje. Italijanska vlada in ribiška združenja ta porast neposredno povezujejo s segrevanjem morja in podnebnimi spremembami.
Požrešni prišlek uničuje lokalno gospodarstvo
S svojimi močnimi in ostrimi kleščami modrikaste barve raki izjemno spretno odpirajo školjke. S tem povzročajo ogromne težave na severovzhodu Italije, ki velja za eno vodilnih evropskih regij pri pridelavi školjk. Oblasti dežele Emilija-Romanja ocenjujejo, da je modri rak od leta 2022 v njihovi regiji povzročil za skoraj 17 milijonov evrov škode. Kmetijsko-ribiško združenje Coldiretti ob tem opozarja, da skupna škoda za celotno Italijo znaša okoli 200 milijonov evrov, saj rak močno prizadene tudi severno regijo Veneto.
"Rak poje popolnoma vse, vključno z mladimi školjkami na morskem dnu. V lagunah okoli delte reke Pad je naredil pravi pokol," opozarja Davide Sanulli, 64-letni ribič in gojitelj klapavic, ki aktivno sodeluje pri projektu. Modri raki odlično plavajo, dosežejo težo do enega kilograma in v novem okolju skoraj nimajo naravnih sovražnikov.
Projekt prinaša novo upanje
Znanstveniki želijo to neravnovesje spremeniti. Lani so zagnali projekt Octo-Blu, ki ga financira dežela Emilija-Romanja. Raziskovalec Antonio Casalini pojasnjuje: "Hobotnico smo izbrali zato, ker v naravi predstavlja izjemno učinkovitega plenilca rakov."
Ekipa v laboratoriju pristaniškega mesta Cesenatico goji mlade hobotnice v posebnih belih bazenih. Ko živali dosežejo primerno velikost, jih znanstveniki v velikih plastičnih vrečah odpeljejo na morje. Tam jih izpustijo v bližini podvodnih grebenov, kjer so zanje predhodno postavili umetna zaklonišča iz betona in gline. Ta zaklonišča hobotnicam pomagajo pri preživetju v zgodnji fazi.
Od junija so v morje spustili že okoli 80.000 mladih hobotnic, do konca avgusta pa nameravajo to številko podvojiti. Raziskovalci upajo, da bo vsaj del teh živali odrasel in ustvaril obalno skupnost, ki se bo uspešno zoperstavila širjenju rakov. Zavedajo pa se tudi omejitev. Navadna hobotnica namreč običajno ne živi v toplih in peščenih vodah, kakršne prevladujejo v lagunah. Zato strokovnjaki z Univerze v Bologni že razmišljajo o dodatnih rešitvah. Preučujejo možnost uporabe brancinov in jegulj, saj slednje zelo rade jedo rakova jajčeca. Kljub temu raziskovalec Pietro Emanuele poudarja, da bi že vsaka ujeta samica modrega raka naredila ogromno razliko, saj ena sama samica izleže na milijone jajčec.
