Raziskovalci na finski univerzi v Tampereju so pod vodstvom hrvaške znanstvenice Antonie Ressler razvili revolucionarni material. Gre za 3D-natisnjene keramične vsadke, ki izjemno natančno posnemajo strukturo prave človeške kosti. To odkritje prinaša pomemben korak pri razvoju prilagojene regeneracije kosti in omogoča učinkovitejše zdravljenje kostnih okvar, poroča Večernji list.
Presajanje kosti predstavlja drugi najpogostejši postopek presajanja tkiv na svetu, saj zdravniki vsako leto izvedejo več kot dva milijona tovrstnih operacij. Trenutne metode zdravljenja večinoma uporabljajo kosti bolnika ali darovalca. Te rešitve imajo omejeno dostopnost, hkrati pa pogosto zahtevajo dodatne operacije in prinašajo dolgo okrevanje ter možne zaplete.
Konec univerzalnih rešitev v medicini
Ekipa Antonie Ressler uspešno uporablja hidroksiapatit, isto spojino, ki naravno tvori mineralno strukturo kosti. Z njim ustvarjajo kostna ogrodja, ki podpirajo naravno sposobnost telesa za obnovo tkiva. Znanstvenica pojasnjuje: "Z uporabo enakega materiala, kot ga uporablja narava, in s keramičnim 3D-tiskom lahko vsadke natančno prilagodimo posamezni kostni okvari bolnika." Pri tem ne potrebujejo zdravil ali rastnih faktorjev, ki bi lahko povzročili stranske učinke.
Nova tehnologija predstavlja rezultat štiriletnega intenzivnega dela v okviru projekta AffordBoneS. Raziskovalci so s pomočjo napredne tehnike keramičnega 3D-tiska natančno nadzorovali notranjo arhitekturo ogrodja. Ustvarili so optimalno strukturo z notranjimi porami, ki omogočajo rast celic in pretok hranil. Tehnologija omogoča oblikovanje vsadkov za individualne potrebe, zato univerzalne rešitve postajajo preteklost.
Uspeh ekipe in pomen žensk v znanosti
Mlada raziskovalka je svojo znanstveno pot začela v Zagrebu, kjer je leta 2020 tudi doktorirala. Leta 2022 je pot nadaljevala na finski univerzi, potem ko je pridobila prestižni evropski projekt. Kljub osebnemu uspehu poudarja, da razviti biomaterial predstavlja uspeh celotne ekipe. Raziskovalka aktivno opozarja na položaj žensk v znanosti. Dekleta na začetku kariere pogosto predstavljajo polovico doktorskih študentov, vendar njihova zastopanost na višjih akademskih ravneh in vodstvenih položajih hitro upade.
Razlogi za to skrivajo kompleksno kombinacijo različnih dejavnikov. Znanstvena kariera zahteva dolge delovne ure, selitve v tujino in prinaša negotovost v zgodnjih fazah. Vse to se pogosto prekriva z obdobjem načrtovanja družine. Antonia Ressler zato ceni finsko delovno kulturo, ki poudarja učinkovitost in zdravo ravnotežje med zasebnim ter poslovnim življenjem, čeprav včasih pogreša hrvaško spontanost in toplino.
