Na severnem delu Cresa, daleč od otoškega vrveža, turističnih promenad in vrst pred stojnicami s sladoledom, se na robu visoke pečine skriva Beli. Starodavni kamniti kraj stoji približno 130 metrov nad morjem, od koder se odpira izjemen razgled proti Kvarnerju in Krku. Danes tu živi le še nekaj deset ljudi, zato obisk hitro postane potovanje v precej drugačen, počasnejši otoški svet.
Do kraja vodi cesta, ki utegne voznike, vajene širokih in udobnih prometnic, sprva nekoliko presenetiti. A prav občutek odmaknjenosti je eden od čarov tega dela Cresa. Pokrajino severnega dela otoka zaznamujejo kraški pašniki, zapuščeni pastirski stanovi, strme obale in gozdovi Tramuntane, skozi katere vodijo številne pohodniške poti, piše portal Punkufer.hr.
Beli je bil nekoč bistveno bolj živahen kot danes. Pred desetletji naj bi imel skoraj dva tisoč prebivalcev, danes pa jih je po navedbah portala le še 54. Domačini se radi pošalijo tudi, da je mačk vsaj dvakrat toliko kot ljudi. Kljub majhnosti pa kraj nikakor ni brez življenja – njegovi najbolj znameniti prebivalci pravzaprav prihajajo iz zraka.
Kraljestvo beloglavih jastrebov
Cres je namreč eno najpomembnejših evropskih območij za beloglave jastrebe. Te mogočne ptice lahko dosežejo skoraj tri metre razpona kril, še posebej nenavadno pa je, da na Kvarnerju gnezdijo na pečinah neposredno nad morjem. Med letom izkoriščajo zračne tokove in lahko dolgo jadrajo skoraj brez zamahovanja s krili.
V nekdanji šolski stavbi v Belem danes delujeta center za obiskovalce in okrevališče za beloglave jastrebe, kjer obiskovalci izvedo več o njihovem življenju ter prizadevanjih za zaščito ogrožene populacije.
Toda zgodba kraja je veliko starejša od današnjih naravovarstvenih projektov. Zaradi izjemne lege nad morjem je bilo območje pomembno že v antiki. Na mestu nekdanje liburnijske naselbine so Rimljani ustanovili Caput Insulae oziroma Glavo otoka. Še danes je mogoče videti kamniti most čez kanjon Potoka, ki velja za edini ohranjeni rimski most na tem delu Jadrana.
Kot kulisa iz nekega drugega časa
Središče kraja je majhno, toda polno kamnitih ostankov njegove dolge zgodovine. Ozke tlakovane ulice se vijejo med starimi hišami, na osrednjem trgu stojita mestna loža in cerkev svete Marije z zvonikom, pobočja pod naseljem pa so domačini skozi stoletja prilagodili tudi za vinograde.
Tudi sredi poletja se lahko zgodi, da boste po ulicah hodili skoraj sami. Večina dnevnih obiskovalcev se ustavi pri gostinskem lokalu ob vhodu v kraj, nato pa se odpravi raziskovat kamnite uličice ali proti morju. Pod naseljem je plaža s kampom, v kraju pa je mogoče poleti najti tudi zasebne nastanitve.
Še več razlogov za obisk bodo našli pohodniki in ljubitelji neokrnjene narave. Tramuntana skriva številne pohodniške poti, stare cerkvice, kamnite labirinte in učne poti. Prav iz Belog se začne tudi približno sedem kilometrov dolga Vilinska pot, pri kateri pa se je pred odhodom dobro pozanimati o prehodnosti, saj se lahko posamezni odseki zaradi bujnega rastja zarastejo, še piše PunKufer.
Beli tako ni kraj za tiste, ki na dopustu iščejo nočno življenje, velike hotelske komplekse in neprekinjeno dogajanje. Njegov adut je prav nasprotje tega – tišina, kamen, divja narava, razgled na morje in občutek, da se je čas na robu creske pečine za nekaj trenutkov ustavil.
