(FOTO) To je hrvaški otok, na katerem živi samo ena oseba, skriva pa svetovno znano bogastvo

A.L.
10.08.2026 11:00

Ta majhen jadranski biser je danes dom le enemu človeku, a njegov kamen krasi najslavnejše zgradbe na svetu, kot sta Bela hiša in Hagija Sofija.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danes obiskovalci tam najdejo predvsem neokrnjeno naravo in ostanke preteklosti, ki pričajo o neverjetni dediščini tega majhnega koščka kopnega.
Profimedia

Majhen jadranski otok Vrnik, ki leži ob vzhodni obali Korčule, danes ponuja popoln mir in tišino. Hladne zime so z otoka sčasoma pregnale skoraj vse prebivalce. Danes tam stalno živi le še en človek. Turistična skupnost Korčula sicer beleži še šest prijavljenih oseb, ki pa na otoku ne prebivajo, poroča hrvaški portal Punkufer. Vrnik ostaja skromen v senci večjih turističnih destinacij, čeprav njegova zgodovina in naravne lepote obiskovalce hitro očarajo. Slikovite plaže in pogledi na Pelješki kanal v spomin prikličejo čase, ko je otok še vrvel od življenja. Danes obiskovalci tam najdejo predvsem neokrnjeno naravo in ostanke preteklosti, ki pričajo o neverjetni dediščini tega majhnega koščka kopnega.

Turistka na znani jadranski plaži doživela šok: "Niti na Sejšelih nisem videla takšnih cen. Raje bom ležala na pesku"

Profimedia

Rimski cesar in belo zlato

Vrnik v resnici skriva izjemno bogastvo, ki ga domačini imenujejo "belo zlato". Gre za izjemno kakovosten apnenec, ki je stoletja hranil številne generacije. Zgodovina kamnolomov na otoku sega vse do antičnih časov. Rimski cesar Dioklecijan je na prisilno delo v vrniške kamnolome pošiljal obsojence. Delavci so kamen lomili in obdelovali ročno, nato pa so ga z ladjami pošiljali v Dubrovnik in Benetke. Ta kamen danes krasi nekatere najslavnejše zgradbe na svetu. Gradbinci so ga uporabili pri gradnji Bele hiše v Washingtonu in znamenite mošeje Hagija Sofija v Istanbulu. Prav tako iz njega sije znameniti dubrovniški Stradun ter številne bogataške vile in javne zgradbe v Dalmaciji. Tradicija obdelave kamna je proslavila mnoge kiparje in kamnoseke, ki so svoje znanje ponesli v svet.

Zasebni otok, pet noči divjih odnosov: Objavili so posnetke iz hrvaškega svingerskega raja, za katerega Hrvati ne vedo

Profimedia

Prepoved strojev in ohranitev narave

Da bi ohranili naravne lepote otoka in preprečili uničenje, so oblasti sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja strogo prepovedale uporabo mehanizacije. Kljub temu sledi starih kamnolomov, ki jih domačini imenujejo kâve, še danes vzbujajo strahospoštovanje. Obiskovalci lahko občudujejo izklesane pečine, ki se dvigajo deset metrov visoko, ter globoke kanjone in kamnite hodnike. Ti ostanki služijo kot mogočen opomnik na pretekle čase in globoko povezanost domačinov s kamnitim bogastvom. Če želite raziskati ta edinstveni otok, lahko nanj priplujete z manjšimi čolni. V poletnih mesecih lokalni prevozniki redno vozijo obiskovalce in jim omogočajo, da na lastne oči vidijo otok, ki je s svojim kamnom pomagal zgraditi svet.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta