V zadnjih mesecih pogosto razpravljamo o tem, ali so restavracije pri naših južnih sosedih postale predrage. Cene so namreč skokovito zrasle, gostje pa zato veliko bolj previdno izbirajo, kje bodo porabili svoj denar.
Beseda drago dobi pravi pomen šele takrat, ko storitev ali hrana ne upraviči zneska na računu. Obrok za osem evrov predstavlja izjemno slabo izbiro, če hrana ni okusna. Po drugi strani pa krožnik za 60 evrov ponuja odlično vrednost za denar, če kuhar dostavi vrhunsko kakovost. Restavracije morajo zato razumeti svoje goste in jim ponuditi celovito izkušnjo, ki vključuje odlično hrano, prijazno postrežbo in prijeten ambient.
V Franciji in Italiji šteje le hrana na krožniku
Velike kulinarične države, kot sta Francija in Italija, k obedu pristopajo povsem drugače. Tamkajšnji gostje ne komentirajo videza restavracije, temveč izključno okus hrane in kakovost vina. Ljudje v teh državah razumejo in cenijo dobro kulinariko, zato restavracije nimajo druge izbire, kot da to tudi redno dostavljajo na mize.
V Parizu lahko na primer obiščete restavracijo, ki ima hladilnike s hrano postavljene kar v predprostoru sanitarij. Če bi kdo kaj takega naredil pri nas ali pri sosedih, bi verjetno takoj doživel ostre kritike. Vendar pa omenjena pariška restavracija kljub temu blesti. Gostom ponuja izjemno okusno hrano brez neprijetnih vonjav, odlično postrežbo in vinsko karto s kar štiristo etiketami.
Samo morje ne bo več dovolj za uspeh
Gostinci se morajo zavedati, da turistična gastronomija ne more več preživeti samo od dejstva, da imajo gostje dostop do morja. Gostom morajo ponuditi tehten razlog, da se bodo z veseljem vrnili. Trenutne cene in povprečna ponujena kakovost pogosto ne predstavljajo razloga za množičen obisk.
Dubrovnik na primer mora ostati ekskluzivna destinacija z vrhunsko kakovostjo, ki ne vključuje poceni prigrizkov na glavnih ulicah. Pravo vprašanje zato ni, ali so sosednje restavracije predrage, temveč ali gostu ponudijo dovolj vrednosti za zahtevani znesek na računu.
