(INTERVJU) David Hojnik pred Clubom DH: "Časi, ko je bil Maribor poln industrije in ljudi v 'ibercugih', so mimo"

Dnevi tečejo hitro, vam pa trenutno še nekoliko hitreje kot večini. 25. september, dan, ko se bo zgodil vaš skrivnostni dogodek Club DH, je vse bližje. Še dihate? Vas je skrivnost že povsem posrkala vase?

"Diham. Trenutno sicer precej bolj na obroke, ampak diham. Zadnji dnevi so res intenzivni. Pri takšnem projektu je ogromno stvari, ki jih gost na koncu sploh ne vidi – produkcija, glasba, scenografija, kolekcija, nastopajoči, tehnika, logistika … In prav to je tudi čar. Če je vse dobro narejeno, na koncu deluje, kot da se je zgodilo samo od sebe. Skrivnost pa mi je še vedno všeč. Dandanes vse izvemo vnaprej. Kdo nastopa, kje bo dogodek, kaj bo, kako bo videti … Potem pa se ljudje tri dni pred dogodkom že dolgočasijo. Pri Clubu DH želim ravno nasprotno. Da prideš z občutkom pričakovanja in vznemirjenja, da ne veš vsega in da nekaj prvič vidiš in doživiš šele tam."

Ko se spominjamo najbolj odmevnih mariborskih dogodkov zadnjih nekaj let, zagotovo pomislimo tudi na vaše udarne modne revije. Od megalomanskega letališkega Terminala D8 na mariborskem letališču do vašega zadnjega spektakla David v opuščenih industrijskih prostorih mariborske Metalne. Res širok spekter. Kako izbirate lokacije? Faktor presenečenja in nepredvidljivosti je najbrž zelo pomemben.

"Ne smemo pozabiti še na čudovito Kazinsko dvorano SNG Maribor in znamenite arkade Mariborskega gradu. Lokacija je pri vseh naših projektih zelo pomembna, če ne kar ključna. Včasih izdelamo kolekcijo in nato poiščemo prostor, ki bi jo kar najbolje predstavil, pogosto pa najprej izberemo lokacijo in iz nje črpamo ideje za samo kolekcijo in celotno tematiko dogodka. Tako je bilo tudi letos pri našem Clubu DH, pri katerem je bila prav lokacija ključni dejavnik celotne zgodbe in teme dogodka. Uživam namreč v ustvarjanju tudi zunaj sveta oblačil in prav to bo v povezavi z lokacijo tokrat še posebej izrazito."

Bo kdaj zmanjkalo izvirnih prostorov?

"Tega me ni strah. Tudi v Mariboru je še kar nekaj lokacij, ki bi jih z veseljem za en dan spremenil v 'središče modnega dogajanja', kot ste v Večeru pred časom opisali naš dogodek. Je pa res, da ima vsaka lokacija svoje posebnosti – od možnosti izvedbe vseh zastavljenih idej do tega, da je na koncu lahko tudi prevelik logistični zalogaj. Na primer modna revija na Starem mostu. Tako sem razkril eno od morebitnih lokacij v prihodnje. Seveda pa ne smemo izključiti možnosti kakšnega izleta še kam drugam."

Družabno življenje v mestu dobro poznate. Z dveh, pravzaprav treh strani: kot obiskovalec, organizator in tisti, ki oblači goste. Kakšni so mariborski družabni dogodki? Smo ostali nekje pri preverjeni šabloni program – catering – afterparty ali čutite, da kreativnost raste?

"Mislim, da posebnih dogodkov, ki bi štrleli iz klasične šablone družabnih dogodkov, praktično ni oziroma jih je premalo. Res je, da je mogoče obiskati precej koncertov, od klasike do veselic, študentskih žurov in balkanijade na različnih lokacijah. Ena od svetlih točk je prav gotovo SNG Maribor, ki s svojo produkcijo skrbi, da lahko obiščemo tudi vrhunske operne, baletne in dramske predstave. V zadnjem času sem opazil, da se tu in tam zgodi kakšna tematska zabava tudi v mariborskem podzemlju, za kaj več pa mora publika, ki išče in si želi posebnih doživetij, zunaj štajerskih meja. Zdi se mi, da se zatakne že pri miselnosti organizatorjev v slogu 'za Maribor je čisto v redu'. Skupaj z ravnjo dogodka pa pada tudi raven pričakovanj v prihodnje. Program, catering in afterparty so torej za večino dovolj, sploh če je zastonj. Ko ponudiš kaj več, pa se veliko ljudi kar malo prestraši."

Družabna scena v manjših mestih je sestavljena iz obrazov, ki se nenehno srečujejo. A kljub majhnosti mesta je mariborska scena doživela in videla že marsikaj. Provokativno vprašanje: kako razvajena je mariborska družabna scena?

"Po eni strani smo razvajeni, po drugi pa premalo zahtevni. Videli in doživeli smo že marsikaj, zato ni dovolj, da dogodek z največjo pisavo promoviraš kot 'spektakularen', ponudiš pa vino in zastonj kanapeje, da bodo ljudje zadovoljni: 'Spektakularno smo se najedli, pa še zastonj je bilo.' Vem, da v tem trenutku morda preveč posplošujem, ker ponudba sledi povpraševanju, ampak če obrnem: če ni ponudbe oziroma je je premalo, tudi povpraševanja po takšnih dogodkih ne more biti. Jaz mislim, da zmoremo in premoremo več, zato svoj Club DH s ponosom oglašujem kot dogodek za tiste, ki cenijo več."

No, razvajeni pa smo najbrž vsaj glede tega, da je večina družabnih dogodkov brezplačnih – morda potrebujemo le vabilo ali podatek, kje in kdaj se kaj dogaja.

"Nadaljujeva in nadgrajujeva prejšnje vprašanje? Potem bom odgovoril še konkretneje. Zelo me žalosti, ko vsake toliko časa na družbenih omrežjih vidim objave različnih organizatorjev o težavah, s katerimi se srečujejo pri najrazličnejših družabnih dogodkih – in ravno tema 'vabil' je največkrat omenjena. Kako temu rečemo? Zastonjkarstvo. Seveda ima vsak organizator na voljo določen krog gostov, ki jim želi ali 'mora' podariti vstopnico, četudi so te sicer naprodaj. Kar je čisto prav in logično. Ne razumem pa, da veliko teh obrazov misli, da jim to kar pripada, če nekdo nekaj pripravlja. Vsak dogodek je v prvi vrsti povezan z ogromnim finančnim vložkom – z najemom opreme, nastopajočih in še marsičesa, kje pa je šele vsa organizacija in več mesecev priprav. Kdor je kadar koli sam pripravil kakršen koli dogodek ali prireditev in jo moral tudi sam financirati, ne bo klical za vstopnico samo zato, ker nekoga pozna. Če bo želel na dogodek, bo kupil vstopnico. Ne zaradi podpore ali iz usmiljenja, ampak iz spoštovanja do organizatorja in dogodka samega. Če pa ga dogodek ne zanima, vstopnice pač ne bo kupil in ne bo šel. Tako preprosto."

Club DH ste zastavili drugače. Kolikor vem, vabil skorajda ni. Za ekskluziven dostop do dogodka se je treba prijaviti in kupiti vstopnico. Zakaj tak pristop?

"Club DH je zamišljen kot izkušnja. Na imenitni mariborski lokaciji, z omejenim številom gostov, in tako smo cel dogodek tudi zasnovali. Celoten projekt smo zastavili kot včlanitev v nekakšen klub – skupino ljudi, ki cenijo kakovostno vsebino in drugačnost. Občutek imam, da so se ljudje Cluba DH kar malo ustrašili. Že večkrat smo pokazali, kako so izpeljani naši dogodki, tudi zdaj ne delamo znanstvene fantastike. Konec koncev so naši dogodki klasificirani kot zabava, kljub modno-kulturno-glasbeni vsebini. Tudi zdaj na naši spletni strani ne piše 'Kupi vstopnico', ampak po nakupu prejmete klubsko člansko kartico, ki je hkrati vstopnica in prinaša tudi druge ugodnosti za 'člane', torej goste. Celoten projekt smo od začetka do samega dogodka zapeljali v smeri včlanitve v klub – posebno skupino ljudi, ki cenijo kakovostno vsebino in drugačnost. Celotno izkušnjo smo želeli izvesti na poseben, drugačen oziroma nevsakdanji način, vse kot del doživetja, nekakšne igre.

V mestu imamo sicer zelo različne vsebine, mnoge so za obiskovalce brezplačne, za njihovo izvedbo pa je potrebnih ogromno poguma in tudi sredstev – javnih sredstev, sponzorjev … Takšne vsebine zelo pozdravljam. V zadnjem času so zelo dobro obiskane, kar je odlično za kulturo mesta in družabno življenje.

Če pa vsebino organizira posameznik in ni brezplačna, je to verjetno zato, ker mora nekdo pokriti stroške produkcije, organizacije in izvedbe, ne pa zaradi osebnega bogatenja. Nihče od nas namreč ni mestu dolžan organizirati dogodkov iz lastnega žepa. V tem primeru bi družabno življenje najverjetneje hitro zamrlo. Ne moremo si hkrati želeti vrhunske produkcije in doživetij ter pričakovati, da bo vse brezplačno."

Nenehno slišimo, da bi moralo biti dogodkov in dogajanja v mestu še več. Pa vendar – kupujemo vstopnice? Iskreno, koliko žicanja doživljate te dni?

"Kar precej. Od neposrednega do nekoliko bolj diskretnega. Zdi se mi, da bi lažje sprejel takšno prošnjo od ljudi, ki si vstopnice morda ne morejo privoščiti, kot pa od tistih, ki si je ne bodo kupili 'iz principa' ali ker je pač samoumevno, da so povabljeni na vsako procesijo. Tudi Club DH je projekt, ki ga ni mogoče izvesti brezplačno. Prav tako kot vseh naših dosedanjih velikih modnih revij. Za temi projekti je ogromno dela, vložka in sodelujočih, vendar kljub ceni vstopnice menim in se vedno trudim, da gostje dobijo veliko več, kot vložijo s plačilom vstopnice.

Zanimivo je recimo dejstvo, da je bilo ob začetku napovedovanja dogodka največ vstopnic naročenih iz drugih delov Slovenije. Zato se še posebej veselim, da se bodo zbrali gostje od vsepovsod. Skrbi me le, da bomo morda Mariborčani v manjšini, ker smo premalo vstopnic razdelili.

Nekaj jih sicer še imamo na voljo, saj smo tukaj znani po nakupih v zadnjem trenutku. Vem pa, da bom moral zadnji teden pred dogodkom izklopiti telefon, ko bodo ugotovili, da jih je zmanjkalo."

Moramo spremeniti način razmišljanja? Se prevzgojiti? Je ta vzgoja tudi naloga drugih organizatorjev dogodkov? Ne nazadnje vsak "hec" nekaj stane.

"Ne bi rekel 'prevzgojiti' – bolj 'naučiti se ceniti'. Seveda je pri vsaki vstopnici pomembna tudi cena in razumem, da si je vsak ne more vedno privoščiti. Nekaj drugega pa je, ko nekdo avtomatično pričakuje, da mu pripada. Za naše stranke vedno pripravljamo druženja in pogostitve v našem Atelieru. Seveda brezplačno. Ko pa gre za tako veliko zadevo, kot so modne revije ali tokrat doživetje Club DH, to ni mogoče. Tak 'hec' kar nekaj stane.

Mislim, da je pomembno tudi to, da organizatorji ponudimo nekaj, za kar lahko rečemo, da je vredno tega denarja. Zato so vabljeni tisti, ki to opazijo in cenijo. Želim dvigovati standard, ne samo števila dogodkov. Zato tudi popusta na vstopnice ne moremo dati. Bi tak gost torej preskočil pijačo dobrodošlice, morda nastop ene od pevk ali bi program poslušal za zaprtimi vrati pred prizoriščem?"

Vem, da je nehvaležno komentirati oblačila in okus drugih, a modnega oblikovalca si bom vseeno drznil vprašati. Kavbojkarstvo in trenirkarstvo sta se precej razpasla, celo v teatru se včasih zazdi, da kdo išče telovadnico. Pajkice udobno vladajo našim ulicam. Slutim, da imate o tem kakšno mnenje.

"Imam. Trenirko imam rad in je rezervirana za prav posebne in redke trenutke, ko se lahko zleknem na domači kavč. Pajkice pa prav tako lahko toleriram le na športnih prizoriščih ali na Pohorju. Če greš v gledališče, se oblečeš za gledališče. Če greš na gala dogodek, se oblečeš za gala dogodek. Če greš na fitnes, oblečeš trenirko. To nam še nekako gre, a ko pridemo do vsakodnevnega oblačenja in sloga na mariborskih ulicah, nam še veliko manjka. Vse opravičujemo z udobjem in se nekako polenimo pri izbiri oblačil. Nič ni narobe, če se človek vsak dan malo potrudi. Zagotavljam, da lahko prava obleka v pravem trenutku naredi razliko, začenši pri nas samih."

Club DH, posebno in drugačno modno doživetje, ste napovedali z veliko skrivnostnosti, prav nič skrivnostni pa niste bili glede tega, da dogodek spremlja dress code: gala glamur. Slutim, da se je koga pred odprto omaro že polotila manjša panika. Kaj obleči? Se takšnih zapovedi oziroma smernic bojimo? Najbrž vendarle ne boste prav strog modni policist.

"Ne bom strog modni policist, bom pa zagotovo opazil. Dress code ni zapoved, ampak povabilo. V zadnjih tednih sem slišal tudi marsikatero razlago, zakaj nekateri ne bodo prišli: 'ker nimajo kaj obleči', ker je to menda preveč fino ali ker se gremo 'hohštaplerijo'. Ko v Mariboru enkrat narediš dogodek in gostom ponudiš možnost, da se lahko 'zrihtajo', oblečejo celo svojo najljubšo dolgo obleko, je to kar naenkrat preveč. Dress code oziroma priporočilo glede kodeksa oblačenja je tokrat gala z osebno noto. To ne pomeni, da bodo naše prijazne hostese na vhodu kogar koli zavrnile, če ženska ne bo v dolgi večerni obleki in 12-centimetrskih petah ali moški v fraku. Ne, to pomeni, da imamo zdaj možnost, da se uredimo in oblečemo kateri koli kos, morda izživimo svoje modne fantazije ter se ne obremenjujemo s tem, kaj bo rekla okolica v slogu: 'Je to morda preveč?' In to v svoji najljubši barvi. Tudi prepričanje, da morajo vsi gostje priti oblečeni v belo, je zmotno. Celoten Club DH javnosti predstavljamo s plakati in videi, na katerih naš model nosi belo pernato obleko. To je le del predstavitve zgodbe in ne 'white party'. Če greš na dunajski ples, na pajkice zagotovo niti ne pomisliš. Ko pa v Mariboru ponudimo dogodek, ki je zasnovan tako, da tudi obiskovalci s svojo opravo dajejo smernice in soustvarjajo celoten večer, je to preveč.

Tudi mesto se razvija, obnavlja, prenavlja. Raste. Na dogodke pa naj še vedno hodimo samo v športne dvorane in na veselice, da bo večini všeč? Časi, ko je bil Maribor poln industrije in ljudi v 'ibercugih', so mimo. Pa še takrat so se za sprehod po mestu ali obisk tržnice uredili – da ne rečem: bolj kot danes."

Bolj ko je skrivnostno, bolj smo radovedni. Razen tega, da moramo biti šik in zloščeni ter spuščeni z modnega povodca – kaj še lahko vemo o Clubu DH?

"Da bo moda. Da bo glasba. Veliko vizualnega in ščepec magije. Seveda ob podpori številčne ekipe nastopajočih. Na vsak detajl smo pomislili, da vam pričaramo novo izkušnjo. Če pridete zloščeni in odprte glave, boste že od samega sprejema do sprehoda po kletnih prostorih in prihoda v osrednji prostor dogodka začutili čar celotnega večera in vzdušja, ki ga želimo pričarati.

Nastopajoči glasbeni gostje, ki so že stalnica naših dogodkov in so postali naši DH-prijatelji, prav za ta dogodek pripravljajo popolnoma novo produkcijo. Osvežene skladbe, zanimive glasbene kombinacije in presenečenja so nastali prav za ta večer, lokacija pa jim je bila v velik navdih. Cerkev le ima svojo moč."

Cerkev?

"Naslednje vprašanje?" (smeh)

Ohraniva skrivnost torej še malo. Kaj želite z dogodkom dati mestu? Ne gre zgolj za samopromocijo, kajne?

"Če bi šlo za samopromocijo, bi objavili nekaj tračarskih novičk v rumenih medijih in bi bilo veliko lažje. Ampak tu je večno vprašanje: zakaj nam je tega treba? In na to vprašanje tudi sam morda nimam pravega odgovora. Tako kot je samo delovanje Ateliera v središču mesta svojevrsten izziv, ima tudi organizacija tovrstnih dogodkov v Mariboru svoj čar.

S tem želim ustvariti novo platformo, novo raven družabnega življenja, vnesti nekaj več svetovljanskega duha v naše mesto, ki ga imam sicer zelo rad. Pa vendar se mi včasih zdi paradoks, da smo sami sebi dovolj, po drugi strani pa vedno pogledamo k sosedu, kaj ima on več in boljše.

Morda bi bilo takšne stvari lažje početi kje drugje ali v kakšnem večjem mestu, ampak vedno, ko se lotim takšnih projektov, si rečem, da si tudi Maribor zasluži več raznolikih, zanimivih in kakovostnih vsebin. Kot ste prav vi nekoč opisali eno od naših modnih revij: 'Maribor je, pa vsaj za en dan, postal modna in družabna prestolnica.' Skupaj zmoremo in lahko."

Met Gala vas je navdihnila. Ampak … saj kot gost vendarle ne potrebujem kristalnega lestenca na glavi, kajne?

"Če kdo želi, seveda lahko – ni pa pogoj! Da ne bom jutri spet poslušal novih tračev po ulicah in novih razlogov, zakaj to res ni za nas. Verjamem, da je tako za nas kot za goste letos to nova izkušnja in da lahko dogodek, poln mističnosti, marsikoga prestraši. Pa vendar bodo tisti, ki se bodo odločili postati del dogodka Club DH, zagotovo uživali – v modi, glasbi in magiji, ki jo napovedujemo na naši spletni strani. In to v kakršni koli opravi, ki se jim bo zdela primerna, ter na način, na katerega se bodo želeli izraziti. Met Galo sicer obožujem spremljati na daljavo in upam, da mi bo kdaj uspelo, da delček takšnega vzdušja doživimo prav v Mariboru. Zakaj pa ne?"