Mehurčki, ki se dvigajo iz zemeljskih globin, mineralna voda, nenavadne lastnosti tal in kamnine, po katerih hodimo, ne da bi o njih posebej razmišljali. Za odkrivanje geoloških posebnosti ni treba daleč. Prav to je sporočilo letošnjega mednarodnega dne geopestrosti, ki ga 6. oktobra zaznamujemo pod geslom Geopestrost pred domačim pragom. Osrednji slovenski dogodek je letos na gradu Negova ter na območju Ivanjševske slatine in mofete Strmec, kjer bodo v ospredju naravne posebnosti Ščavniške doline.
Letošnja tema ima za Slovenijo še poseben pomen, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave. ProGEO, svetovna nevladna organizacija za ohranjanje geološke dediščine, ki je pobudnik in vsakoletni mednarodni koordinator dneva geopestrosti, je namreč za temo leta 2026 izbrala prav slovenski predlog. Mednarodni dan geopestrosti je UNESCO določil za 6. oktober. Namenjen je ozaveščanju o geološki, geomorfološki, hidrološki in pedološki raznovrstnosti - od kamnin, mineralov in fosilov do reliefnih oblik, voda in tal ter procesov, ki jih oblikujejo. Obeleževanje v Sloveniji že peto leto zapored podpira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO prek programa IGGP - International Geoscience and Geoparks Programme, aktivnosti pa koordinira Zavod RS za varstvo narave.
Med 15. in 25. oktobrom bo v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu potekal festival Water & Light
Raziskovanje tudi na terenu
Območje Negove in Ščavniške doline je za takšno raziskovanje posebej zanimivo zaradi številnih mineralnih izvirov in mofet. Voda in ogljikov dioksid iz zemeljskih globin tu ustvarjata pojave, ki zaznamujejo pokrajino, vplivajo na življenjske razmere organizmov, hkrati pa so skozi zgodovino vplivali tudi na življenje domačinov. Dopoldanski del osrednjega dogodka je namenjen predvsem osnovnošolcem. Ti se bodo v treh skupinah izmenjevali med dejavnostmi na gradu Negova ter na Ivanjševski slatini in mofeti Strmec.
Na gradu bo v okviru Dneva geologije mogoče skozi praktične naloge in poskuse spoznavati minerale, kamnine, fosile in lastnosti voda, pa tudi pridobivanje surovin, reciklažo in vplive onesnaževanja. Izhodišče bodo povsem vsakdanji predmeti: svinčnik, žarnica, kozmetični izdelek ali akumulator. Prek njih bodo učenci odkrivali, kako tesno so izdelki, ki jih vsak dan uporabljamo, povezani z geologijo in naravnimi viri. V info-interpretacijskem centru Iz globin - grad Negova jih čaka še raziskovalna dogodivščina Na sledi mehurčkom. Na treh postajah bodo odkrivali, kako nastanejo mineralne in termomineralne vode, od kod prihaja naravni ogljikov dioksid in kaj so mofete. Spoznali bodo tudi, kako posebne življenjske razmere vplivajo na rastlinstvo in druge organizme ter kako so ljudje skozi stoletja živeli z izviri in slatinami.
Raziskovanje se bo nadaljevalo na terenu. Na Ivanjševski slatini bodo učenci sledili poti vode in ogljikovega dioksida iz globin Zemlje proti površju ter spoznavali kulturno dediščino tega območja. Mineralno vodo so domačini nekoč pili in uporabljali, v preteklosti pa tudi polnili in prodajali. Pri mofeti Strmec bodo raziskovali, kako ogljikov dioksid iz globin prehaja na površje, kakšne sledi pušča v tleh in kako vpliva na rastlinstvo. Delavnice bodo izvajali strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, geoparkov in drugih institucij, povezanih pod okriljem Slovenskega geološkega društva.
Nova točka na Ivanjševski slatini
Popoldne se dogajanje seli na Ivanjševsko slatino, kjer bodo predstavili rezultate čezmejnega projekta deProfundis - Iz globin in odprli nov zunanji info-interpretacijski poligon. Projekt poteka v okviru programa Interreg Slovenija-Avstrija in povezuje območji Gornje Radgone in Bad Radkersburga.
V njegovem ospredju so mineralne in termalne vode, mofete, naravno izhajanje ogljikovega dioksida ter zgodbe ljudi, ki so s temi naravnimi pojavi živeli in jih uporabljali. Novi poligon bo obiskovalcem približal geološke procese, naravno dediščino območja in zgodovinsko povezanost domačinov z mineralnimi vodami. Skupaj z info-interpretacijskim centrom Iz globinZ- grad Negova naj bi prispeval tudi k boljšemu razumevanju naravnih pojavov na obeh straneh meje.
Poseben del dogodka bo Hedvikina zaveza, s katero bodo partnerji in obiskovalci simbolno poudarili, da se z zaključkom projekta skrb za Ivanjševsko slatino in širšo naravno dediščino območja ne končuje. Program bodo dopolnili učenci OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Projekt deProfundis se bo nato dokončno poslovil še nekoliko drugače. Med 15. in 25. oktobrom bo v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu potekal festival Water & Light. Naravne posebnosti in zgodbe prostora bodo predstavljene s svetlobnimi in umetniškimi instalacijami, festival pa bo sklepno dejanje projekta.
Osrednji dogodek mednarodnega dne geopestrosti tako letos opozarja predvsem na nekaj, kar zlahka spregledamo: zanimive naravne zgodbe niso nujno skrite na drugem koncu sveta. Nekatere se začnejo že s kamnino pod našimi nogami, izvirom ob poti ali mehurčki, ki se iz globin Zemlje prebijejo na površje.
