V nadaljevanju preberite:
- Prvič je na Omaha Beach Boštjan Narat prišel leta 1998 kot enaindvajsetletni sin, skoraj tri desetletja pozneje se je vrnil kot oče. Ista neskončna plaža, pesek in morje – toda povsem drugačen pogled na kraj, kjer se je odločala usoda Evrope.
- Otroci danes na istem pesku, na katerem so umirali mladi vojaki, iščejo školjke, gradijo gradove in se brezskrbno igrajo. Morda je prav v tem najmočnejši odgovor na vprašanje, zakaj je bilo njihovo žrtvovanje smiselno.
- Toda kaj, če Omaha Beach danes ni več samo spomenik zgodovini, ki se ne sme ponoviti, ampak opozorilo, kako hitro človek pozabi – in kako nevarno blizu se lahko vrne tisto, za kar smo verjeli, da je za vedno ostalo v preteklosti?
- Prvič je na Omaha Beach Boštjan Narat prišel leta 1998 kot enaindvajsetletni sin, skoraj tri desetletja pozneje se je vrnil kot oče. Ista neskončna plaža, pesek in morje – toda povsem drugačen pogled na kraj, kjer se je odločala usoda Evrope.
- Otroci danes na istem pesku, na katerem so umirali mladi vojaki, iščejo školjke, gradijo gradove in se brezskrbno igrajo. Morda je prav v tem najmočnejši odgovor na vprašanje, zakaj je bilo njihovo žrtvovanje smiselno.
- Toda kaj, če Omaha Beach danes ni več samo spomenik zgodovini, ki se ne sme ponoviti, ampak opozorilo, kako hitro človek pozabi – in kako nevarno blizu se lahko vrne tisto, za kar smo verjeli, da je za vedno ostalo v preteklosti?
Boštjan Narat













