Tjaša Gajšek
Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec: "Ko sva se spoznala, sva takoj dobila tisoč idej, kaj vse bi lahko naredila."
Lahko bi bilo tudi v Franciji ali na Azorih, toda žonglerji so na konvenciji na Portugalskem pred dvema letoma z dvigovanjem rok pokazali, da želijo avgusta letos pripotovati na Ptuj. Prepričala sta jih Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec. Matjaž je kot fant leta 2005 gledal žonglerje na domačem Ptuju in si želel biti eden izmed njih. Enaindvajset let pozneje sta s Tino te iste ljudi znova pripeljala v svoje mesto.
Naštudirala sta, kje bodo vrteli ogenj, kje spali in jedli, v katerih dvoranah trenirali, kje bo šla zaključna povorka, kje bodo s hojo po trakovih, dvignjenih 40 metrov nad mesto, osupnili obiskovalce. Potem je sledila birokracija, veliko je bilo papirjev, dovoljenj, dogovarjanj in klicev - med konvencijo tudi 250 na dan, spanja pa bolj malo, dve uri na noč, pripoveduje Tina Vrdjuka Kekec. Toda devet cirkuških dni pozneje z iskrenim nasmehom na obrazih, ki se jima pozna utrujenost, strneta: "Res nam je uspelo."
V nadaljevanju preberite:
- Kako sta na Portugalskem prepričala evropsko žonglersko skupnost, da konvencijo pripelje na Ptuj.
- Kako je en obisk konvencije leta 2005 Matjažu Kekcu za vedno spremenil življenje.
- Kako je Tina Vrdjuka Kekec vstopila v svet cirkusa in zakaj sta že ob prvem srečanju dobila tisoč idej.
- Kako je Ptuj za devet dni postal prizorišče akrobatike, ognjenih predstav in hoje po trakovih 40 metrov nad mestom.
- O skupnosti žonglerjev, ki je obiskala Ptuj: "To so zelo odprti ljudje, ki imajo visoka moralna načela, pomembni so jim okolje, spoštovanje sočloveka in kulture. Konvencija je bila že 48. zapored in brez teh vrednot, tudi prostovoljstva, bi težko obstajala tako dolgo."
- Od kod izvira ime Arbadakarba in njuna mantra beri nazaj in čaraj naprej.
- Kako danes usklajujeta ustvarjalnost, podjetništvo in družinsko življenje s tremi otroki.
- Zakaj vztrajata v cirkusu in kaj sledi zdaj, ko so žonglerji z vsega sveta odšli s Ptuja.
Naštudirala sta, kje bodo vrteli ogenj, kje spali in jedli, v katerih dvoranah trenirali, kje bo šla zaključna povorka, kje bodo s hojo po trakovih, dvignjenih 40 metrov nad mesto, osupnili obiskovalce. Potem je sledila birokracija, veliko je bilo papirjev, dovoljenj, dogovarjanj in klicev - med konvencijo tudi 250 na dan, spanja pa bolj malo, dve uri na noč, pripoveduje Tina Vrdjuka Kekec. Toda devet cirkuških dni pozneje z iskrenim nasmehom na obrazih, ki se jima pozna utrujenost, strneta: "Res nam je uspelo."
V nadaljevanju preberite:
- Kako sta na Portugalskem prepričala evropsko žonglersko skupnost, da konvencijo pripelje na Ptuj.
- Kako je en obisk konvencije leta 2005 Matjažu Kekcu za vedno spremenil življenje.
- Kako je Tina Vrdjuka Kekec vstopila v svet cirkusa in zakaj sta že ob prvem srečanju dobila tisoč idej.
- Kako je Ptuj za devet dni postal prizorišče akrobatike, ognjenih predstav in hoje po trakovih 40 metrov nad mestom.
- O skupnosti žonglerjev, ki je obiskala Ptuj: "To so zelo odprti ljudje, ki imajo visoka moralna načela, pomembni so jim okolje, spoštovanje sočloveka in kulture. Konvencija je bila že 48. zapored in brez teh vrednot, tudi prostovoljstva, bi težko obstajala tako dolgo."
- Od kod izvira ime Arbadakarba in njuna mantra beri nazaj in čaraj naprej.
- Kako danes usklajujeta ustvarjalnost, podjetništvo in družinsko življenje s tremi otroki.
- Zakaj vztrajata v cirkusu in kaj sledi zdaj, ko so žonglerji z vsega sveta odšli s Ptuja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
