"Prav zaradi tega, ker obdolženec v kazenskem postopku nima nikogar drugega kot samo svojega odvetnika, mora ta narediti za svojo stranko vse, kar mora in more. Tako sva s sinom Aleksandrom - po tistem, ko so jo prej zagovarjali še drugi odvetniki - prevzela obrambo štajerske podjetnice, ki jo omenjate in ki je bila obsojena na trideset let zapora, ker naj bi bila naročila umor soproga in bombni napad na policijsko postajo.
Aleksander je vložil pritožbo in vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo ter odredilo novo sojenje. Ves čas postopka je bila v priporu, psihično strta, tehtala je manj kot petdeset kilogramov, ni se bila sposobna pripravljati na svojo obrambo. Ni zmogla niti dajati svojim odvetnikom za obrambo potrebnih informacij. Zato sva z Aleksandrom usmerila vse sile v odpravo pripora. Po zakonu mora sodišče pripor odpraviti, če mu ne uspe izreči sodbe v dveh letih od vložene obtožnice. Ker je do izteka dveh let manjkalo le nekaj dni, sva stranki predlagala, naj nama odpove pooblastilo. Ker obravnava brez odvetnika ni bila dopustna in ker v tako kratkem času ni bilo mogoče dobiti drugega odvetnika, ki bi preučil obsežen sodni spis, je bil pripor zoper najino stranko odpravljen, gospa pa se je na prostosti v miru pripravila na svojo obrambo, poiskala nove dokaze, najela novega odvetnika in bila na koncu oproščena. Če ji midva ne bi bila predlagala, naj nama odpove pooblastilo, bi še danes prestajala tridesetletno zaporno kazen.
Nekateri pravni teoretiki so najino odpoved pooblastila kritizirali in jo imenovali za nespodobno. Tudi zato sva s pisateljem Tadejem Golobom dala moji biografiji naslov Nespodobni odvetnik."
Vir: MMC RTVS
