Za leto 2027 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2028, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj bi morala že najpozneje do 1. oktobra poslati v obravnavo in potrditev v DZ.
Za leto 2027 je v državnem proračunu predvidenih 17 milijard evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal Andrej Šircelj.
Leto pozneje, ko je ob nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov načrtovanih za 19,4 milijarde evrov odhodkov, naj bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP.
Šircelj je zagotovil, da so proračunski dokumenti v skladu s fiskalnimi pravili. "Smo v okviru fiskalnih pravil, zagotavljamo stabilnost, varnost in predvidljivost, novih davkov ne uvajamo," je dejal.
Kaj bo z zaposlenimi v javnem sektorju?
Vlada po besedah premierja Janeza Janše v prihodnjih dveh letih še ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju za po deset odstotkov, kot so pred dnevi poročali mediji. Preden se bo vlada tega lotila, se bo o tem posvetovala z ljudmi na referendumu, je povedal po današnji proračunski seji.
Janša je na novinarski konferenci, na kateri je skupaj s finančnim ministrom Andreje Šircljem predstavil predlog proračunov za prihodnji dve leti, povedal, da je nujna prerazporeditev človeških virov, najprej znotraj javnega sektorja. Ker se prebivalstvo stara, v storitvenem delu javnega sektorja ljudi primanjkuje, po drugi strani imamo v birokraciji številne viške, je dejal.
Vlada naj bi tako po poročanju medijev ob pripravi predloga proračunov za prihodnji dve leti načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju za deset odstotkov v letu 2027 in nato še v letu 2028, kar je Janša danes zanikal. "Tega v predlogu proračuna ni," je zatrdil.
Kot je pojasnil, so se te napovedi napačno interpretirale, poleg tega pa je težko oceniti, ali je zares potrebno zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov in ali je to res možno na mehak način narediti v letu dni. Zato so številke v kadrovskih načrtih, ki spremljajo predlog proračunov, enake, kot veljajo za letos. "Ni nobenega razloga za paniko, nihče ne bo ostal brez službe," je dejal.
O prestrukturiranju bodo vprašali ljudi
Vsekakor pa je potrebna prerazporeditev človeških virov, a preden se bo vlada tega lotila, bo o tem povprašala ljudi na referendumu. "V prihodnjih mesecih bo predlagan posvetovalni referendum o tem, ali gremo v to prestrukturiranje in ali gremo v zmanjšanje birokracije," je dejal. Rezultat referenduma bo po njegovih besedah pokazal, "ali so ljudje za večjo blaginjo ali pa za to, da pač zaostajamo".
Odločitev o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma so sprejeli v soboto na sestanku koalicije. Kdaj bi ta lahko bil, Janša danes ni znal odgovoriti, je pa dejal, da bo verjetno še letos. Glede na izid bližajočega se referenduma o razvojnem zakonu bo v prvih mesecih prihodnjega leta tako ali tako treba pripraviti rebalans proračuna in takrat bo vlada potrebovala tudi jasno sliko glede prestrukturiranja javnega sektorja, je pojasnil.
Šircelj je pohvalil gospodarstvo, ki je po njegovih besedah v odličnem stanju, narašča tudi kreditna aktivnost bank. Slovenija beleži eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi in na tej podlagi je vlada pripravila predlog proračunov za prihodnji dve leti.
Po drugi strani se mu zdi zaskrbljujoče tisto, kar je aktualna vlada podedovala od prejšnje. "Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi ostalih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnegakoli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli 10 odstotkov," je dejal o politiki prejšnje vlade.
Vlada je odločena dediščino, ki jo je podedovala od prejšnje vlade, popraviti. "To bomo popravili s proračunoma za leti 2027 in 2028," je dejal Šircelj in napovedal, da bodo nadaljevali z gospodarsko rastjo, pa tudi s povečanimi investicijami države, pri katerih si želi večjega sodelovanja tudi zasebnih inštitucij in bank. "S tega zornega kota je naše vodilo zelo preprosto - močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi, in to brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva," je dejal.
