Umetna inteligenca je sprožila investicijski val, kakršnega svet po ocenah analitikov še ni videl. Reuters poroča, da bi lahko skupne svetovne naložbe samo v podatkovne centre do leta 2050 presegle 30 bilijonov dolarjev. To je skoraj toliko, kot znaša vrednost vseh trenutno izdanih ameriških državnih obveznic, obseg vlaganj pa naj bi tudi po upoštevanju inflacije presegal investicijske evforije ob gradnji železnic in razmahu interneta.
Zneski, ki jih načrtujejo posamezna podjetja, so prav tako osupljivi. Anthropic, eden največjih tekmecev OpenAI, namerava po dokumentih, ki jih je videl Reuters, v prihodnjih letih za tehnologijo in infrastrukturo porabiti približno 518 milijard dolarjev. To je več kot stokratnik prihodkov, ki jih je podjetje ustvarilo leta 2025.
Velika tehnološka podjetja gradijo ogromne podatkovne centre, kupujejo čipe in sklepajo večmilijardne energetske pogodbe, saj računajo, da bo uporaba umetne inteligence še naprej hitro rasla. Zagovorniki tehnologije menijo, da bi lahko njen vpliv na gospodarstvo nekoč primerjali celo s parnim strojem in industrijsko revolucijo. Težava je, da se velik del te računice opira na prihodnjo rast produktivnosti, ki je v današnjih gospodarskih podatkih še ni mogoče jasno videti.
Reuters navaja tudi opozorila ekonomistov, da trenutna vrednotenja podjetij in ogromni infrastrukturni načrti temeljijo na predpostavki, da bo AI v prihodnosti prinesel izjemno velike dobičke in prihranke. Če se to ne bo zgodilo dovolj hitro, bi se lahko podjetja znašla z velikanskimi stroški, ki jih prihodki ne bodo mogli pokriti. Bain & Company je po eni od analiz ocenil, da bi igralci v AI-industriji za financiranje načrtovane širitve v prihodnjih petih letih potrebovali več kot 4.000 milijard dolarjev dodatnih prihodkov.
