"Popolnoma vseeno mi je, kaj boste naredili 22. marca. Pojdite volit, naredite, kar se vam zdi nujno. Toda nikar se ne predajajmo iluziji, da se s tem borimo proti fašizmu. /.../ Moje temeljno nasprotovanje strategiji 'gremo volit' ni v tem, da bi bilo voliti samo po sebi narobe, ampak v tem, da se množice s tem organizira izključno kot volivce, ne pa kot aktivne gradnike drugačne prihodnosti. Dejstvo je, da bo v prihodnjih letih obramba civilizacijskih pridobitev od vsakega od nas terjala bistveno več kot 'informirano glasovanje'.
Ko boste torej volili, naj čarovnija obkroženega glasovalnega listka ne izbriše spomina na zadnja štiri leta strumnega korakanja proti vojni in podnebnemu kolapsu. In ko vam bo zvečer srce padalo v hlače ob opazovanju velikega števila rumenih krogcev v parlamentarnem grafikonu, tudi ne gre pozabiti, da nas ne glede na rezultat volitev čaka vojna. Da nas kapitalisti vseh barv družno peljejo v militarizirano distopijo, da se ne bodo ustavili, dokler iz človeštva in zemlje ne iztisnejo zadnjega atoma profita, da ne bodo odnehali, dokler človeških odnosov ne bodo zamenjali z diktaturo umetne inteligence in kriptoprevar. Ne glede na zmagovalca volitev bomo hodili naprej proti fašizmu, in vsako leto ga bo občutil nekoliko večji kos družbe. Resnično delo ustvarjanja družbene alternative se bo začelo dan za tem. In od tega, kako se bomo delavci in delavke organizirali 23. marca, bo odvisno, ali bomo čez štiri leta končno sami diktirali razvoj dogodkov. V nasprotnem primeru bomo tudi leta 2030 ponavljali 'niso vsi isti', odločali pa bomo le še o tem, katera politična frakcija nam bo gradila bunkerje in taborišča."
