"Že vse od druge svetovne vojne se razmišljanje ekonomistov in politikov vrti okoli bruto domačega proizvoda, BDP. Lani je, denimo, Slovenija ustvarila za 70,5 milijarde evrov BDP. V tekočih cenah, se pravi cenah, po katerih so bili posli dejansko opravljeni, brez upoštevanja inflacije. V cenah iz leta 2024 bi bil znesek nekoliko manjši, 68,1 milijarde evrov. Če se cene v desetletju od 2015 naprej ne bi spremenile, bi lanski BDP veljal 50,6 milijarde evrov. Če bi upoštevali vrednost evra, kot je bila leta 2005, bi slovenski BDP v 2025 znašal le 42,5 milijarde evrov. Pa so to zgolj primerjave gospodarstva ene same države, naše domovine, v času. /.../
Za en evro lahko potrošniki v Sloveniji kupimo več blaga in storitev, kot je siceršnje evropsko povprečje. Ko enkrat to kupno moč upoštevamo, je slovenski BDP višji za dobrih 14 odstotkov, znaša 80,4 milijarde evrov. Če ne upoštevamo kupne moči, naše gospodarstvo predstavlja 0,37 odstotka skupnega evropskega. Ko jo upoštevamo, pomenimo nič kaj bolj prelomnega 0,43 odstotka. /.../
Če upoštevamo kupno moč, je BDP celotne EU v 2024 znašal 28.628 milijard 'mednarodnih' dolarjev (se pravi dolarjev, pri katerih upoštevamo kupno moč). To je zgolj 1,9 odstotka manj od ZDA. Če pri kupni moči upoštevamo še inflacijo (se pravi, da BDP izrazimo v mednarodnih dolarjih iz leta 2021), je evropski BDP 24.464 milijard mednarodnih dolarjev. Ali 4,7 odstotka manj od ZDA. /.../
Ne smemo pa tudi pozabiti, da bo brez gospodarske rasti in razvoja tudi življenjski standard prej ali slej padel, ne glede na statistike, s katerimi ga bomo merili. Debata o evrorevežih je torej svarilo, ki ga ne bi smeli prezreti, čeprav se na prvi pogled zdi prismojena."
Vir: Delo
