"Kitajskega prodora v novih zelenih in elektrifikacijskih tehnologijah ni mogoče razložiti s tečajnimi manipulacijami ali s tem, da naj bi Kitajska svoje presežne zmogljivosti preprosto izvažala v tujino. Drugi kitajski šok je predvsem rezultat petnajst let trajajoče razvojne in industrijske strategije. Program Made in China 2025 je strateškim panogam zagotovil kombinacijo subvencij, davčnih olajšav, poceni kreditov državnih bank, državnih skladov, javnih naročil, podpore raziskavam, tehnoloških standardov, lokalizacije proizvodnje, poceni zemljišč in energije ter spodbujanja domačega povpraševanja. Kitajska je za proizvode novih tehnologij ustvarila ogromen domači trg. S tem je omogočila učenje skozi proizvodnjo, ekonomije obsega in razvoj celotnih dobaviteljskih verig od surovin in baterij do končnega vozila.
To je bistvo kitajskega uspeha: ne posamična subvencija, temveč usklajen industrijski ekosistem. Investicije, inovacije, domače povpraševanje, infrastruktura in tehnološko napredovanje so delovali hkrati in se medsebojno dopolnjevali. Evropa medtem ni izgubila teh panog zato, ker bi Kitajska nenadoma začela goljufati, temveč zato, ker jih sama ni hotela ali znala razviti. Evropska komisija je z zelenim prehodom in regulacijo ustvarila hitrorastoči trg za elektrifikacijo, ni pa ga podprla s primerljivo razvojno, finančno, energetsko in tehnološko politiko. Odprla je tržno nišo, zapolnila pa jo je Kitajska. Drugi kitajski šok je zato v enaki meri Made in Europe kot Made in China. Je rezultat kitajske strateške odločnosti in evropske implementacijske nesposobnosti. To je najbolj očitno v avtomobilski industriji. Nemški proizvajalci so se še leta 2023 kopali v rekordnih dobičkih, vendar so odlašali z razvojem cenovno dostopnih električnih vozil, baterij, programske opreme in novih platform."
Vir: Dnevnik
