Petkov požar na Dravski ulici v starem mestnem jedru Ptuja ni le povzročil okrog pol milijona evrov škode, ampak je pri kandidatu za župana Andreju Čuš sprožil tudi razmišljanje, ali bi moral Ptuj vzpostaviti "poklicno gasilsko enoto oziroma stalno operativno gasilsko jedro, ki bi zagotavljalo neprekinjeno pripravljenost in takojšnje posredovanje ob intervencijah"? Na Ptuju namreč deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki mu sicer Čuš priznava pomembno vlogo, požrtvovalnost, usposobljenost, hiter odziv in neštete ure, saj da so "hrbtenica gasilstva na Ptuju", a hkrati opozarja, da vendarle gre za prostovoljce, "ki imajo svoje službe, družine in vsakodnevne obveznosti." Prav zato je prepričan, da bi moral biti nedavni dogodek pomemben povod za razmislek o prihodnji poklicni organiziranosti gasilske službe na Ptuju.
Ne nadomestiti, razbremeniti prostovoljce
No, ideje pri Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj (PGD Ptuj) niso sprejeli z odprtimi rokami. Kot so opozorili, so na petkovi intervenciji sodelovali z 28 pripadniki enote in sedmimi vozili, na pomoč pa jim je priskočilo še približno 75 pripadnikov devetih sosednjih enot s 16 vozili. "Če podatke o številu posredovalcev postavimo v kontekst poklicnih enot, smo samo člani PGD Ptuj z udeležbo presegli število pripadnikov dveh polnih izmen najbližje poklicne brigade v Mariboru. Prva gasilska vozila so na kraj prispela 5 minut po pozivu, kar pomeni, da je bil naš odziv pravočasen in v skladu z vsemi predpisi ter normativi gasilske službe, čeprav v gasilskem domu na Ptuju ne izvajamo rednih dežurstev," so pri PGD Ptuj prepričani v svojo učinkovitost, ki je Čuš sicer ni neposredno naslavljal. Kot poudarjajo pri PGD Ptuj, je njihova gasilska enota širšega pomena V. kategorije, ki šteje 67 operativnih članov in ima 156-letno tradicijo zahtevnega prostovoljnega dela, vsako leto pa posredujejo na več kot 200 intervencijah.
Čuš je sicer prepričan, da bi moralo vodstvo občine v novem mandatu razmišljati o vzpostavitvi poklicnega gasilskega jedra oziroma ustrezno organizirane stalno dežurne gasilske enote. "Ne zato, da bi nadomestili prostovoljna gasilska društva, temveč da bi jih razbremenili, jim zagotovili dodatno strokovno in operativno podporo ter še okrepili varnost občank in občanov," meni Čuš: "Vprašanje ni, ali so naši prostovoljni gasilci dovolj dobri. So izjemni! Vprašanje je, ali smo kot mesto naredili dovolj, da jim zagotovimo sistemsko podporo, ki si jo zaslužijo. Ptuj kot najstarejše slovensko mesto, s svojim zgodovinskim jedrom, strnjeno pozidavo in številnimi zahtevnimi objekti, si zasluži tehten razmislek o takšni organiziranosti požarne varnosti."
Bi prostovoljci ostali brez denarja?
A pri PGD Ptuj so mnenje vendarle dojeli kot neke vrste nezaupnico njihovemu delu: "Želimo poudariti, da sta tako naša odzivnost kot operativna pripravljenost brezpogojno zagotovljeni v vsakem trenutku in na ravni vseh primerljivih gasilskih enot. Naloge so vedno jasno določene in razdeljene, finančni načrt je realen in dobro zastavljen, sistemska podpora pa vzdržna. Ostro zavračamo vsakršne insinuacije, da naša pripravljenost in operativna sposobnost kakorkoli pešata, bodisi v primerjavi s poklicnimi enotami bodisi kako drugače." Pri tem opozarjajo, da Čuš svojih predlogov ni podkrepil s "konkretnimi argumenti, dokazi ali primeri dobre oziroma slabe prakse", zato mu očitajo, da ni dobro seznanjen s problematiko gasilstva.
Kaj pa bi po njihovem mnenju prinesla vzpostavitev manjše ali srednje velike poklicne enote? "Nikakor ne bi izboljšala organiziranosti gasilske službe, medtem ko bi najverjetneje negativno vplivala na angažiranost nepogrešljive prostovoljne baze na Ptuju in v okolici ter dodatno obremenila proračun, ki se trenutno lahko v celoti namenja vrhunski opremljenosti enot ter izobraževanju svežega prostovoljnega kadra in mladine," so prepričani pri PGD Ptuj. Ob tem velja dodati, da je prav Čuševa protikandidatka in aktualna županja Nuška Gajšek pred dnevi s prerezom traku otvorila obnovljen vhod v gasilskem domu. Vrednost investicije, ki je zajemala nabavo in montažo dvojnih novih drsnih električnih vrat, položitev tlakovcev in postavitev označevalne table, je znašala okrog 15 000 evrov. Večino sredstev, okrog 11.000 evrov, je prispevalo društvo samo, medtem ko je Mestna občina Ptuj prispevala 4000 evrov.
"Gasilska enota s poklicnim jedrom štirih ali petih gasilcev bi bila na večini intervencij kadrovsko šibka, motivacija in angažiranost prostovoljcev, ki bi morali še naprej zagotavljati številčnost, pa bi bili gotovo postavljeni pod vprašaj in pred nove izzive sobivanja s poklicnimi člani enote," so še prepričani pri PGD Ptuj. Kot zaključujejo, slovensko gasilstvo še vedno v levjem deležu temelji na prostovoljstvu, "ki je še posebej dobro razvito in številčno pri nas, v Podravski regiji. Naj ne prevladajo glasovi tistih, ki menijo, da je nekaj vredno le dobro plačano delo."
