Zakaj tak naslov? Kaj imata skupnega naraščanje cen pogonskih goriv in naš zunanji minister? Veliko, če ne vse, enako pa velja več ali manj za vse njegove kolegice/kolege po Evropi in v Natu. Še bolj pa seveda za njihove delodajalce oziroma predsednike vlad, ki so glavni odločevalci pri kreiranju razmer, v katerih poganjajo korenine vse ekonomske, družbene, okoljske in varnostne krize. Pa ne izvzemam iz te odgovornosti odločevalcev z nasprotnih bregov. Vzajemno se hranijo s politikami, ki so gotovo zgrešene in škodljive, če - in smo pri prvem od neskončnih če-jev! - svoje narode in človeštvo v celoti potiskajo v vse večjo negotovost in brezperspektivnost, da ne rečem k zatonu.
No, privoščim si domačega ministra, ker je korektno, da najprej pometemo pred lastnim pragom, a predvsem, ker je klasičen primer nosilca zgrešene in škodljive zunanje politike. Primer: z vso sovražno ostrino udarja po ruskih kršitvah mednarodnega prava, enakovredne ali še hujše izraelske in ameriške pa bi prijateljsko reševal z dialogom in tiho diplomacijo?! Enako njegov šef, ki Generalni skupščini OZN pridiga o doslednosti, o nujnosti enakih standardov, o zavržnosti, da "stalna članica VS s pravico veta (Rusija kakopak, op. p.) napade kako drugo državo", a ene ni rekel o napadih ZDA na Iran, na Venezuelo in še kje.
Dizel, bencin in kurilno olje se nam torej dražijo, s tem pa narašča tudi življenjska stiska vsakogar, ki ne sodi k elitam (kar je 95 odstotkov svetovne populacije). Pa si povejmo, zakaj je tako?! Politiki in osrednji mediji ponavljajo že iztrošeno frazo: "Zaradi globalnih razmer." Moj odgovor je drugačen: zato, ker nam teh razmer ne vsiljuje Bog, ampak jih ustvarja človek, konkretno odločevalci, od Trumpa do Putina, od Rutteja do Leynove, vse do naših doma, da jih ne naštevam. Tudi če vsem tem gospodom in damam verjamemo, da nam hočejo samo dobro, si priznajmo, da so na fizikalni zakon o vzajemnem učinku, v metaforičnem smislu, o vzrokih in posledicah, pozabili. Pa ja, zaboga, če ostajam pri Rusiji in Ukrajini, bi morali vedeti, z vsemi svetovalci, strategi in analitiki, ki jih imajo ob sebi, kaj bo sledilo kaznovalnim ukrepom proti Rusom in oboroževanju Ukrajincev.
No, da ne gremo k Adamu in Evi in njunemu prepovedanemu jabolku, ali k večni dilemi o kuri in jajcu, ustavimo se v času, ki se ga odrasli še spomnimo. In si dovolim naslednjo razlago tega, kdo je bil prvi, ki je zasadil lopato pri zorenju sedanjih razmer. Pa začnimo s če-ji. Če bi se bil Nato držal zagotovil, danih sovjetskemu voditelju Gorbačovu februarja 1990 - več kot jasen takratni ameriški zunanji minister James Baker: "not one inch eastward" (niti ped proti vzhodu), to pa je kasneje potrdil še zahodnonemški kancler Helmut Kohl - in zlasti ne silil k Ukrajini, kolikor si je že ona to želela, in če ne bi bila nova kijevska oblast leta 2014 avtohtonim Rusom v Donbasu (40 odstotkov celotne populacije) oklestila jezikovnih in drugih pravic, ali, če stopimo bliže, v leto 2022, ko se je bila ruska agresija na Ukrajino že začela, če bi bil marca Volodimir Zelenski podpisal že sklenjen mirovni dogovor, ki so ga dosegli pogajalci v Carigradu, bi danes imeli mir, Ukrajino še vedno znotraj mednarodno priznanih meja, na tisoče rešenih življenj, velikega vzhodnega soseda še vedno za znosnega partnerja in bi od njega še naprej kupovali cenene energente.
Drugi razlog njihovega draženja je skupna agresija ZDA in Izraela na Iran, nič manj nezakonita kot ruska na Ukrajino. Če je ne bi bila agresorja izvedla, se Hormuška ožina ne bi dodatno ožila in celo zaprla, kar pomeni, da bi tankerji še naprej nemoteno pluli. Pa še hutijevci ne bi zaostrovali razmer v Bab el Mandebu. In če bi bili v Evropi analitično vešči in dosledni ter bi iz tega naslova vsaj okregali ZDA in seveda kaznovali Izrael še zaradi genocida v Gazi in nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu, bi se lahko pohvalili z večjo kredibilnostjo pri prispevanju k bolj zgledni in pravični podobi sveta.
Res pa je tudi, da če narodi ne bi zaupali takim odločevalcem in jih volili, se vse to ne bi zgodilo. Ergo, krivi smo mi, volivke in volivci! Izbrali smo slabo, če nam cene življenja gredo gor. Pa tako, le mimogrede: draginja je bagatelna posledica odločitev naših izbrancev. Vse bliže smo jedrski in podnebni apokalipsi, če - in ta je moj zadnji - ne bomo takim politikam enkrat končno in predvsem pravočasno rekli: dovolj!
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
