Stečajni oziroma insolvenčni postopki pri dobaviteljih postajajo vse pogostejši spremljevalec krize evropske avtomobilske industrije. Zadnji primer prihaja iz Porschejeve dobaviteljske verige, kjer je eden od pomembnih partnerjev, podjetje Weber iz Magdeburga, zaradi finančnih težav sprožil insolvenčni postopek. Primer kaže, da težave ne ostajajo več omejene na proizvajalce avtomobilov, temveč vse močneje pritiskajo na podjetja, ki zanje izdelujejo ključne komponente. Čeprav Porsche ni insolventen, njegove slabše poslovne rezultate in prilagajanje strategije vse bolj občutijo tudi dobavitelji, ki imajo bistveno manj finančne rezerve.
Največja razlika med Porschejem in številnimi dobavitelji je v finančni odpornosti
Porschejeve zadnje številke o poslovanju so opozorilo, da se tudi najbolj dobičkonosni del nemške avtomobilske industrije sooča z globoko prilagoditvijo. Podjetje je leto 2025 končalo z občutnim padcem prihodkov, operativni dobiček pa je zdrsnil z 5,64 milijarde evrov na 413 milijonov evrov. Donosnost prodaje je padla s 14,1 na 1,1 odstotka.
Porsche ostaja kapitalsko močan, a ...
To ni zgodba o propadu Porscheja, temveč o tem, kako se spreminja ekonomika avtomobilske industrije. Porsche ostaja globalno prepoznavna in kapitalsko močna znamka, a njegov poslovni model visokih marž je pod pritiskom. V podjetju navajajo strateško preusmeritev, stroške baterijskih aktivnosti, šibkejše razmere na Kitajskem in ameriške carine. Skupni izredni stroški so po navedbah podjetja dosegli približno 3,9 milijarde evrov.
Prodajne številke potrjujejo, da težave niso le računovodske. Porsche je leta 2025 kupcem dobavil približno 279 tisoč vozil, okoli deset odstotkov manj kot leto prej. V prvem četrtletju 2026 se je pritisk nadaljeval: prihodki so znašali 8,4 milijarde evrov, operativni dobiček 595 milijonov evrov, dobave pa so bile za skoraj 15 odstotkov nižje kot v enakem obdobju leto prej.
Kaj pa slovenski dobavitelji?
Največja razlika med Porschejem in številnimi dobavitelji je v finančni odpornosti. Velik proizvajalec lahko začasno prenese nižje marže, reže stroške, zamakne investicije ali prilagodi modelno strategijo. Dobavitelji imajo praviloma manj kapitala, manj pogajalske moči in večjo odvisnost od posameznih naročnikov. Zato se lahko isti šok, ki je pri proizvajalcu padec dobička, pri dobavitelju spremeni v likvidnostno ali celo insolvenčno tveganje.
Zakaj je primer dobavitelja pomemben?
Nedavni insolvenčni postopek enega od podjetij iz Porschejeve dobaviteljske verige kaže, kako hitro se lahko pritisk proizvajalcev prenese na manjša in srednje velika industrijska podjetja. Medtem ko Porsche kljub 91-odstotnemu padcu dobička ostaja kapitalsko močno podjetje, imajo dobavitelji praviloma precej manj manevrskega prostora. Zato zmanjšanje naročil, pritisk na cene in visoki stroški preobrazbe v električno mobilnost pri njih bistveno hitreje povzročijo likvidnostne težave ali insolventnost. Prav v tem je največje tveganje za evropsko avtomobilsko verigo – in tudi za slovenska podjetja, ki so vanjo vključena.
Porsche ni insolventen, a padec operativne marže z 14,1 na 1,1 odstotka kaže, kako močno so se poslabšali pogoji poslovanja v avtomobilski industriji. Za Slovenijo je ključno vprašanje, kako se bo pritisk prenesel na dobavitelje, ki so vključeni v nemške verige.
To je pomembno tudi za Slovenijo. Analiza Banke Slovenije opozarja, da so slovenska podjetja vpeta v nemško avtomobilsko dobaviteljsko verigo. Podjetja, ki so izpostavljena nemški avtomobilski industriji, po tej oceni ustvarijo približno pet odstotkov prihodkov vseh podjetij, 5,3 odstotka dodane vrednosti in 5,4 odstotka zaposlenosti v slovenskem podjetniškem sektorju.
To ne pomeni, da slovenskim dobaviteljem grozi množična insolventnost. Pomeni pa, da se tveganje prenaša po verigi: manj naročil, zamiki projektov, pritisk na cene in daljši plačilni roki najprej prizadenejo podjetja z nižjimi maržami in večjo zadolženostjo. Banka Slovenije pri tem opozarja, da izpostavljena podjetja predstavljajo tudi približno dva odstotka bančnih izpostavljenosti.
Izboljšanje, ne pa vrnitev v obdobje izjemno visokih marž
Porsche za leto 2026 napoveduje prihodke med 35 in 36 milijardami evrov ter donosnost prodaje med 5,5 in 7,5 odstotka. To bi pomenilo izboljšanje glede na izjemno šibko leto 2025, ne pa vrnitve v obdobje izjemno visokih marž.
Za naprej bo zato ključno troje – ali se bo povpraševanje na Kitajskem stabiliziralo, kako dolgo bodo carine bremenile evropske proizvajalce in ali bo prehod na električna vozila potekal dovolj hitro, da upraviči velike investicije, vendar dovolj počasi, da ne izčrpa dobaviteljev. Porschejeve težave so tako manj opozorilo o insolventnosti enega podjetja in bolj signal, da se celotna evropska avtomobilska veriga prilagaja dražjemu, počasnejšemu in manj predvidljivemu obdobju.
