Mitja Sagaj
Mladi želijo fleksibilen delovni čas, smiselno delo, možnost napredovanja in ravnovesje med službo ter zasebnim življenjem. Toda kaj se zgodi, ko njihove želje trčijo ob zahteve delovnega okolja, v katerem so potrebni vztrajnost, sprejemanje kritik in spoštovanje pravil? O tem so na okrogli mizi Ali permisivnost oblikuje novo generacijo zaposlenih? Vzgoja danes – delovna kultura jutri, ki jo je vodila direktorica DOBA Fakultete Jasna Dominko Baloh, razpravljale strokovnjakinje s področij psihologije, vzgoje in kadrovskega menedžmenta ter predstavnica mladih.
Vzgoja brez meja ne pripravi na življenje
Dr. Leonida Zalokar, nekdanja direktorica Strokovnega centra Planina pri Postojni, je opozorila na posledice permisivne vzgoje, pri kateri starši otrokom sicer zagotavljajo toplino in podporo, vendar jim ne postavljajo dovolj jasnih meja in zahtev. Po njenih besedah težava ni v ljubečem odnosu do otrok, temveč v pretiranem zaščitništvu. Opozorila je na tako imenovane starše kosilnice, ki pred otrokom odstranjujejo ovire, da se mu ne bi bilo treba soočati z neuspehom in frustracijami.
Posledice takšnega pristopa se lahko pokažejo pozneje, ko mladi vstopijo v okolje, kjer ni mogoče vedno izbirati nalog, delovnega časa ali pogojev. Zalokarjeva je izpostavila težave s sprejemanjem kritike, nizko toleranco do frustracij, pomanjkanje delovnih navad in težave pri sprejemanju avtoritete. Pri tem je poudarila, da posledice vzgoje niso pri vseh enake, saj imajo pomembno vlogo tudi temperament, osebnostne značilnosti in druge okoliščine.
Posebej kritična je bila do razmer v poklicih pomoči, zdravstvu, šolstvu in vzgojnih ustanovah, kjer zahtevnega dela ni mogoče vedno prilagoditi posameznikovim pričakovanjem. Po njenem prepričanju bi morali več pozornosti nameniti tudi vprašanju, kaj lahko mladi sami prispevajo delovnemu okolju, ne le temu, kaj pričakujejo od delodajalcev.
Raziskave ne potrjujejo vseh stereotipov
Drugačen pogled je predstavila dr. Adela Černigoj, visokošolska učiteljica in raziskovalka na DOBA Fakulteti. Opozorila je, da raziskave ne potrjujejo prepričanja o velikih in stabilnih psiholoških razlikah med generacijami. Predstavila je metaanalizo, ki je zajela več kot 150.000 zaposlenih in pokazala le malo sistematičnih razlik med generacijami glede delovnih vrednot, zavzetosti in pripadnosti organizacijam.
"Današnji mladi sicer pogosteje poročajo o duševnih stiskah, vendar to še ne pomeni, da so manj odporni. Na njihovo počutje vplivajo tudi negotove zaposlitve, stanovanjska problematika in naraščajoči življenjski stroški," je med drugim povedala.
Černigojeva je opozorila tudi na spremenjeno razumevanje kariere. Mladi niso nujno manj ambiciozni, vendar uspeha ne merijo več izključno z vodstvenim položajem in višjo plačo. Pomembni so jim strokovni razvoj, finančna varnost, smisel dela in kakovost življenja. Podobno velja za odnos do avtoritete. "Mladi po raziskavah bolj cenijo vodje, katerih avtoriteta temelji na znanju, zaupanju in kompetentnosti, ne zgolj na formalnem položaju," je še povedala.
Ob tem je poudarila, da moramo razlikovati med generacijskimi značilnostmi in življenjsko fazo. Mladi zaposleni na začetku kariere se razumljivo vedejo drugače kot sodelavci z več desetletji izkušenj.
Delodajalci se morajo prilagajati, a tudi mladi morajo prevzeti odgovornost
Izkušnje iz gospodarstva je predstavila Anisa Faganelj, vodja kadrovske službe v podjetju Incom Leone. Poudarila je, da je posploševanje o mladih pogosto krivično in da morajo podjetja namesto utrjevanja stereotipov iskati načine za uspešno medgeneracijsko sodelovanje. Mladi po njenih izkušnjah pogosto želijo razumeti, zakaj se določena naloga opravlja na ustaljen način. Prav takšna vprašanja lahko podjetjem pomagajo pri izboljševanju procesov.
Hkrati je opozorila, da morajo tudi mladi razumeti zahteve delovnega procesa. V proizvodnji, kjer delo poteka v izmenah, vseh pričakovanj glede fleksibilnosti ni mogoče izpolniti. Podjetje zato po njenih besedah razvija različne oblike podpore zaposlenim, sodeluje s šolami in mladim omogoča pridobivanje delovnih izkušenj. Poudarila je, da prilagoditve niso namenjene zgolj eni generaciji, temveč izboljšanju delovnih razmer za vse.
Pogled mladih je predstavila Lana Helena Grujič iz družbe Sava Infond. Poudarila je pomen dobrega uvajanja v delo, komunikacije, možnosti učenja in zaupanja. Njena izkušnja kaže, kako pomembno je, da mladi ob vstopu v zaposlitev dobijo priložnost za razvoj in postopno prevzemanje odgovornih nalog.
Odgovornost ni naloga samo ene generacije
Razprava je pokazala, da enostavnega odgovora na vprašanje, ali permisivnost oblikuje novo generacijo zaposlenih, ni. Medtem ko Zalokarjeva opozarja na nevarnosti vzgoje brez jasnih meja, Černigojeva poudarja, da vedenja mladih ni mogoče pojasnjevati zgolj z vzgojo ali pripadnostjo generaciji.
Sogovornice so odprle tudi vprašanje odgovornosti izobraževalnega sistema, ki bi moral mladim poleg strokovnega znanja omogočati več praktičnih izkušenj in razvijanja življenjskih kompetenc. Osrednji izziv prihodnje delovne kulture tako ni zgolj prilagajanje delodajalcev mladim, temveč iskanje ravnovesja med pričakovanji in odgovornostjo. Mladi potrebujejo prostor za razvoj, podporo in možnost, da so slišani, delovne organizacije pa zaposlene, ki znajo sprejemati tudi zahteve, omejitve in kritiko.
