Potem ko je bil na zakonodajnem referendumu zavrnjen zakon o parlamentarni preiskavi, enak rezultat pa se po preobratu nakazuje pri posvetovalnem referendumu o RTVS, se je na facebooku oglasil poslanec NS-ija Aleksander Reberšek in se samopomilovalno vprašal: "Ali je sploh še vredno, da vztrajam? Ali je vredno, da se mečem na zobe, vztrajam, opozarjam in se borim, ko imam občutek, da na koncu vedno znova zmaga tisto, proti čemur se borim?"
Danes ga očitno prevevajo različni negativni občutki: "Sem globoko razočaran. Prizadet. Jezen. In predvsem žalosten. Ne mi govoriti, da smo na referendumu zmagali. Nismo. Najpomembnejšo bitko smo izgubili."
Zdi se mu, da je Slovenija izgubila priložnosti, "da bi se stvari, ki vzbujajo resne dvome, temeljito raziskale. Da bi se postavljala vprašanja. Da bi se iskali odgovori. Da bi končno veljalo, da nihče ni nedotakljiv in da mora vsak, ki opravlja javno funkcijo, odgovarjati za svoja dejanja." Rezultat zakonodajnega referenduma si razlaga tako, da "več kot polovica naroda daje signal Robertu Golobu, 'vse je vredu. Nadaljuj s tem.' Katastrofa!!!!"
V nadaljevanju zapisa razglablja o domnevnih nepravilnostih ter ne more verjeti, da ljudje to podpirajo, da sprejemajo nove obremenitve ... "To ni država, kakršno si želim," obupuje Reberšek: "Včasih se res vprašam, ali ima ves ta trud sploh smisel. Ali se je vredno izpostavljati, opozarjati in vztrajati, ko imaš občutek, da se nič ne spremeni."
Ob koncu zapisa vendarle ugotavlja, da mora vztrajati, ker "če bomo vsi obmolknili, kdo bo še govoril? Zato ne bom rekel, da mi je vseeno. Ker mi ni. Boli me, ker mi je mar za to državo. Boli me, ker si želim poštene Slovenije. In boli me, ker imam občutek, da se pošten človek vse prepogosto počuti kot največji bedak."
