Vanessa Čokl
"V svoji oceni izhajam iz predpostavke, da bo na zakonodajnem referendumu nazadnje zmagal 'proti', saj trenutno vse kaže v to smer. Navedeno pomeni, da je vlada dobila več referendumov, opozicija pa najpomembnejšega. Na določen način so torej lahko oboji zadovoljni. Izidi so me do neke mere kljub vsemu presenetili, saj ob tako visoki volilni udeležbi po mojem spominu sile desno od sredine še nikoli niso dobile referenduma," nedokončne, neuradne rezultate na čelu z referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi komentira zgodovinar in latinist dr. Aleš Maver, politični analitik Večerovih Pogledov.
"Seveda noben državljan te države ne more biti navdušen nad referendumom, kjer ena stran zbere 51, druga pa 49 odstotkov, ker to kaže na nezdravo razdeljenost, ki se je znova potrdila ob glasovanju ob obeh najpomembnejših vprašanjih. Ampak celo ne glede na končni izid najpomembnejšega referenduma, tistega o parlamentarni preiskavi, je minuli večer vladnim strankam pokazal, da koalicija njihovih volivcev po štirih mesecih vlade še drži," ugotavlja Maver.
Politično enostranske poteze in referendumi namesto parlamenta
Hkrati pa je po njegovem moč reči, da poteka nabiranje glasov precej drugače kot še pred petimi leti, ob tako imenovanem vodnem referendumu: "Vsaj deloma se je izpel tudi model, ki se je oblikoval v času prejšnje Janševe vlade in je levosredinskemu bloku prinesel pomembne uspehe v letih 2021 in 2022."
"Težišče na politično jasno opredeljeni civilni družbi se je takrat izkazalo za zmagovito kombinacijo, vendar je v naslednjih letih zbudilo tudi močan odziv nasprotnega predznaka. Tega je še pospešilo delovanje prejšnje vlade, ki si je v večji meri kot prejšnje levosredinske vlade prizadevala predvsem, da bi ugajala svojim jedrnim podpornikom, mnoge skupine prebivalstva pa je odbila. In koalicija njenih nasprotnikov je očitno še sorazmerno trdna," ocenjuje.
"Seveda pa obstaja velika verjetnost, da bo vlada referendumski uspeh, ki je sicer bistveno okrnjen, če 'proti' zmaga na edinem zakonodajnem referendumu, razumela kot prazno menico za politično enostranske poteze," Maver pogleda naprej. V tem primeru bi jo lahko bolj sredinski del podpornikov začel zapuščati, razmišlja. "Zastavlja se kajpak tudi vprašanje, ali tolikšna množina referendumov ne izvotli bistva takega odločanja, ki v parlamentarni demokraciji vendarle ne more nadomestiti vloge parlamenta."
