Bitcoin po poletnem padcu znova raste: Je kripto zime konec?

Cena bitcoina se je po globokem padcu znova občutno dvignila. Največja kriptovaluta je bila v začetku julija v območju okoli 58.000 dolarjev, v začetku oktobra pa se je povzpela proti 84.000 oziroma 86.000 dolarjem. V nekaj mesecih je tako pridobila približno 40 do 45 odstotkov. Toda to še ne pomeni, da je bitcoin že nazaj tam, kjer je bil na vrhuncu.

Od rekorda iz oktobra 2025, ko se je cena povzpela v območje okoli 125.000 dolarjev, ga namreč še vedno loči približno tretjina vrednosti. Prav ta razlika dobro pokaže, zakaj je pri ocenah, da se je "kripto zima" končala, potrebna previdnost. Trg kaže jasne znake okrevanja, vendar okrevanje še ni enako vrnitvi na rekordne ravni.

Od rekorda do padca in nazaj navzgor

Za razumevanje sedanjega optimizma je treba pogledati nekaj mesecev nazaj. Po rekordnih vrednostih jeseni 2025 se je bitcoin znašel pod močnim prodajnim pritiskom. Do konca junija oziroma začetka julija 2026 je njegova cena zdrsnila v območje okoli 58.000 dolarjev – več kot polovico pod prejšnjim vrhom.

Od tam se je smer obrnila. Bitcoin je v naslednjih mesecih postopoma pridobival vrednost in se do začetka oktobra vrnil nad 80.000 dolarjev. Vlagatelj, ki spremlja zgolj zadnje tri mesece, zato vidi zelo drugačno sliko kot nekdo, ki je bitcoin kupil blizu rekordnih vrednosti.

Tudi izraz "kripto zima" nima stroge uradne definicije. Na trgu se uporablja za daljša obdobja izrazitega padanja cen, zmanjšanega zanimanja vlagateljev in slabšega razpoloženja. Zato tudi konca takšnega obdobja ni mogoče določiti z enim samim dnevom ali cenovnim pragom.

Veliki vlagatelji se vračajo

Eden pomembnejših signalov prihaja z ameriškega trga promptnih bitcoin ETF-ov. Gre za borzne sklade, prek katerih lahko vlagatelji dobijo izpostavljenost bitcoinu, ne da bi kriptovaluto neposredno kupovali in hranili sami.

Septembra so ameriški promptni bitcoin ETF-i zabeležili približno 2,65 milijarde dolarjev neto prilivov. To je bil njihov drugi največji mesečni priliv po oktobru 2025. Avgusta so sicer prilivi znašali še več, približno 3,52 milijarde dolarjev. Podatki tako kažejo, da se je povpraševanje prek teh finančnih produktov v zadnjih mesecih občutno okrepilo.

To je za trg pomembno predvsem zato, ker ETF-i predstavljajo preprostejšo pot do bitcoina za institucionalne in druge tradicionalne vlagatelje. Večji prilivi pomenijo več povpraševanja po sredstvu, ki ga skladi spremljajo. Sami po sebi pa še niso zagotovilo, da bo cena rasla tudi v prihodnje.

Fed lahko hitro pokvari razpoloženje

Drugi del zgodbe je precej manj ugoden. Kriptovalute ne živijo v svojem, od preostalih finančnih trgov ločenem svetu. Na bitcoin vse bolj vplivajo isti dejavniki, ki premikajo delnice in druge tvegane naložbe: obrestne mere, inflacija, ameriški dolar, donosnosti državnih obveznic in splošna pripravljenost vlagateljev na tveganje.

Ameriška centralna banka Federal Reserve je septembra ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, na razpon med 3,75 in 4 odstotki. Fed je odločitev med drugim utemeljil s še vedno povišano inflacijo.

Zakaj je to pomembno za bitcoin? Ko so obrestne mere visoke in so varnejše naložbe, denimo državne obveznice, donosnejše, imajo vlagatelji manj razlogov za prevzemanje velikega tveganja. Kadar pa se finančni pogoji sproščajo in je kapital cenejši, lahko bolj tvegane naložbe postanejo privlačnejše.

Prav zato pot bitcoina navzgor verjetno ne bo ravna. Visoke donosnosti ameriških obveznic in močnejši dolar lahko hitro zmanjšajo pripravljenost vlagateljev na tveganje.

Je kripto zime torej konec?

Najbolj korekten odgovor je: obstajajo jasni znaki okrevanja, vendar dokončnega konca kripto zime samo na podlagi nekaj mesecev rasti še ni mogoče razglasiti.

Argumentov za optimizem ni malo. Bitcoin se je močno oddaljil od poletnega dna, povpraševanje prek ameriških ETF-ov se je okrepilo, na trg pa se je vrnil del kapitala, ki je v času padanja ostajal ob strani.

Toda druga stran enačbe ostaja pomembna. Bitcoin je še vedno občutno pod rekordom iz leta 2025, nihanja cen so velika, monetarna politika v ZDA pa ostaja razmeroma restriktivna. Že sprememba pričakovanj glede obrestnih mer, inflacije ali gospodarske aktivnosti lahko razpoloženje na kriptotrgu hitro obrne.

Kaj to pomeni za vlagatelje?

Največja nevarnost sedanjega obdobja je lahko prav prepričanje, da nedavna rast zagotavlja nadaljnjo rast. Približno 40- do 45-odstotni skok od poletnega dna je velik premik, vendar zgodovina kriptovalut kaže tudi na velika nihanja v obe smeri.

Za vlagatelje je zato pomembnejše od ugibanja, ali je bil dosežen dokončni preobrat, spremljanje dejavnikov, ki trenutno poganjajo trg. Med njimi so predvsem prilivi in odlivi iz bitcoin ETF-ov, politika ameriške centralne banke, gibanje donosnosti državnih obveznic in dolarja ter splošna pripravljenost finančnih trgov na tveganje.

Prav tako okrevanje bitcoina ne pomeni nujno enakega okrevanja celotnega kriptotrga. Posamezne kriptovalute imajo različne stopnje likvidnosti, tveganja in zanimanja vlagateljev. Rast največje kriptovalute zato sama po sebi še ne zagotavlja, da bodo podobno pot ubrali tudi manjši projekti.

Za zdaj je mogoče zanesljivo reči predvsem to: po zelo težkem obdobju se je slika na trgu kriptovalut izboljšala. Bitcoin je precej nad poletnim dnom in institucionalno povpraševanje se je okrepilo. Toda pot nazaj do rekordnih vrednosti ostaja dolga, pogoji na finančnih trgih pa dovolj negotovi, da beseda "konec" pri kripto zimi za zdaj zahteva previdnost.