Barbara Bradač
Občina Lenart bo po letošnjih lokalnih volitvah zagotovo dobila novega župana. Janez Kramberger, ki občino vodi od leta 2006, se po petih mandatih ne bo potegoval za ponovno izvolitev. Za zdaj je kandidaturo javno napovedal le Marko Horvat, vodja Finančnega urada Maribor, ki bo nastopil kot neodvisni kandidat.
"Svojo namero, da kandidiram za župana Občine Lenart, sem obelodanil že sredi letošnjega poletja. Danes sem še bolj odločen, da svoje znanje, izkušnje, energijo in čas namenim naši skupni prihodnosti," pravi Horvat. Okoli sebe je, kot dodaja, zbral prepoznavne občanke in občane ter strokovnjake z različnih področij.
Horvat je kandidaturo vložil danes. Kot je povedal za Večer, je zbral trikrat toliko podpisov volivcev, kot jih potrebuje tako za župansko kandidaturo kot za vložitev svoje liste kandidatov za občinski svet. Lista bo nastopila pod imenom Lista mag. Marka Horvata za Občino Lenart – naš skupni dom. Nosilka liste je Nataša Cotar, šesta generacija družine Šiker, ki nadaljuje več kot 150-letno gostinsko tradicijo v Močni. Na Horvatovi listi je 14 kandidatov, deset v volilni enoti Lenart in štirje v volilni enoti Voličina. Med bolj prepoznavnimi so direktor lenarškega podjetja TBP Danilo Rojko, specialistka družinske medicine Nataša Maguša Lorber, nekdanja novinarka Radia Slovenske gorice Mojca Vrčko, pisatelj in pedagog Igor Plohl, dolgoletni športni delavec Miran Zorec ter geodetka in statističarka Melita Ulbl. Kandidati naj bi glede na svoje strokovne izkušnje pokrivali posamezne vsebinske sklope, od gospodarstva, financ, zdravstva in prostorskega načrtovanja do športa, kulture, izobraževanja ter dostopnosti občine za invalide.
Neodvisen, vendar s podporo SDS
Horvat poudarja, da se pri sestavljanju liste ni oziral na politično ali svetovnonazorsko pripadnost kandidatov, temveč na njihove izkušnje in strokovno znanje. "Nisem se želel podrediti interesom nobene politične stranke, saj želim biti župan vseh prebivalcev občine," je dejal.
Kljub temu ima politično podporo. Podprla ga je SDS, ki v Lenartu ne bo imela svojega županskega kandidata. Horvat pravi, da ni član stranke in da podpora ne pomeni podrejanja njenim interesom. V programu je pomen državne politike razložil še neposredneje: "Zavedam pa se, da je brez podpore vlade razvoj kraja praktično nemogoč, že zaradi črpanja različnih državnih sredstev." Dodaja, da ga podpirajo tudi druge politične stranke, vendar jih za zdaj ne razkriva.
Ob morebitni izvolitvi bi funkcijo opravljal poklicno. "Ne predstavljam si, da bi bilo mogoče tako veliko občino kakovostno voditi nepoklicno," pravi.
Horvat je rojen leta 1976, po izobrazbi je magister pravnih znanosti. V davčni oziroma finančni upravi je zaposlen več kot 20 let, od leta 2021 pa vodi Finančni urad Maribor. Odločitev za kandidaturo je strnil v geslo "Ker mi je mar!. Kot rojen Lenarčan želi, kot pravi, svoje vodstvene izkušnje nameniti kraju, v katerem je odrasel in si ustvaril družino.
Najprej severna obvoznica
Na vrh Horvatovega programa se uvršča izgradnja severne obvoznice, ki bi prometno razbremenila mestno jedro, zmanjšala hrup in onesnaženje ter omogočila lažji dostop tovornega prometa do industrijske cone. Projekt predvideva krožišče in povezovalno cesto med regionalnima cestama Lenart–Gornja Radgona in Lenart–Trate ter povezavo skozi industrijsko cono. Obvoznica je že umeščena v občinski prostorski načrt, večina nadaljnjih aktivnosti pa je v pristojnosti državne direkcije za infrastrukturo.
Drugi večji projekt je celovita ureditev Športno-rekreacijskega centra Polena z novo večnamensko športno dvorano in 25-metrskim notranjim bazenom. Ob nogometnem igrišču bi zgradili pokrito tribuno, uredili atletsko stezo, zasnova bazena pa bi omogočala poznejšo širitev na zunanji kopalni kompleks.
Kot tretji ključni izziv izpostavlja demografsko sliko. Povprečna starost prebivalcev občine je po njegovih navedbah 46 let, letos pa je bilo v prvi razred vpisanih najmanj otrok v zadnjih 13 letih. Razlog vidi tudi v pomanjkanju dostopnih zemljišč in stanovanj, zaradi česar se mlade družine selijo v sosednje občine. Občina bi morala zato odkupovati zemljišča, jih komunalno opremiti ter ponuditi za individualno in večstanovanjsko gradnjo, predvsem mladim družinam.
Prevoz za starejše in stanovanja za zdravnike
Med konkretnejšimi ukrepi Horvat napoveduje brezplačen prevoz starejših in invalidov z električnim vozilom iz središča Lenarta do trgovskih centrov. Po vzoru mariborskega Maistra bi ga lahko občina izvajala sama ali z zunanjim izvajalcem, k sofinanciranju pa bi povabili tudi trgovce.
Napoveduje še gradnjo varovanih najemnih stanovanj za starejše ter pridobivanje družinskih zdravnikov s štipendijami in možnostjo občinskega stanovanja. Pri tem želi ohraniti vse obstoječe storitve Zdravstvenega doma Lenart, vključno z urgentno službo.
Občina Lenart bo dobila šele drugega župana od leta 2006, ko sta nastali Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
Preurediti želi tudi ploščad pred Mercatorjem in jo povezati s tržnico ter avtobusno postajo. Pod ploščadjo bi zgradili garažno hišo z do sto parkirnimi mesti, objekt nekdanje blagovnice pa bi celovito prenovili in mu dodali nove vsebine. Med načrti so še nadaljevanje državne kolesarske povezave Lenart–Pernica, razširitev parka dr. Jožeta Pučnika s pumptrackom in ureditev nadomestnih občinskih vrtičkov.
Prvi vidni ukrep po morebitni izvolitvi bi bila sicer ureditev javnih površin in občinskih objektov. Horvat napoveduje okrepitev režijskega obrata, tudi z vključevanjem javnih del in študentskega dela.
Ob tem opozarja, da vseh projektov ne bo mogoče izvesti naenkrat. Občina Lenart je po njegovih navedbah med najbolj zadolženimi občinami v državi. Krambergerjevega vodenja kljub temu ne ocenjuje negativno, saj so za občino ostali številni veliki projekti, od prizidka šole in vrtca do čistilne naprave in prometnih ureditev. "Večje vprašanje bi bilo, če bi bila občina zadolžena, pa ne bi imela česa pokazati," pravi Horvat. Po prevzemu poslov bi najprej preveril finančno stanje, možnosti reprogramiranja posojil in morebitno prodajo nepotrebnega občinskega premoženja. Uresničevanje programa bo zato odvisno tudi od uspešnosti pri pridobivanju državnega in evropskega denarja.
