Barbara Bradač
Po mnogih mariborskih šolah, vrtcih, javnih ustanovah, kot so mariborska občina, Dom starejših občanov pod gorco, tudi v UKC Maribor in še marsikje, kot je v Slovenski Bistrici, v Lenartu, tudi v Ljubljani in Lendavi, petje na dan Zelenega Jurija povezuje generacije, družbene sloje, neguje slovensko kulturo in jezik, krepi narodno pripadnost in ustvarja boljše vzdušje v družbi. Mariborčanka Matea Brečko je pobudnica in gonilna sila Vseslovenskega petja, ki že od leta 2018, povezuje s petjem.
"Petje je univerzalni jezik, to je jezik src. Pri petju ni politike, ni barve kože, tu smo le mi, kot ljudje. Je preprosto besedilo in nagovor ljudem. Petje je zdravilo, v težkih in veselih trenutkih je vedno v podporo bilo in vedno bo. Petje je zelo dober vzvod za tiste, ki so prišli na naša tla živeti in so vzeli našo domovino kot svojo, da jih na nek način povabimo, da sprejmejo naše vrednote. Hkrati pa je tudi zahvala našim prednikom, za vse kar so nam zapustili, vključno z jezikom, kulturo in običaji. Vse to pokriva ta ena preprosta akcija," pojasnjuje Matea Brečko. Nikoli ni štela, koliko grl poje, tudi ne namerava, saj meni, da smo povsod že podvrženi štetju, kontroli, ta projekt pa je narejen iz srca.
Na glas so dopoldne zapeli tudi učenci in učenke OŠ Tabor I. Prvič so pristopili k akciji in ravnateljica Martina Rajšp napoveduje, da prihodnje leto zagotovo ponovno. "Peli smo vsi otroci in zaposleni. Ker smo peli znane pesmi, ni bilo potrebno učenje besedila. Še sedaj, po dogodku imam kurjo polt. Ta slaba šolska ura, ko nas je petje združilo in dvignilo razpoloženje, je za povezovanje vseh v šoli naredila več, kot ena klasična šolska ura pouka. In po koncu smo se prav fajn počutili," je povedala ravnateljica. Še posebej jih je nagovorila slovenska narodna pesem Mi se imamo radi, ko so učenci in učitelji objeti preko ramen peli besedilo.
Glasbeno bo pred to šolo tudi proti večeru. Nekoč mularija in mladina, danes pa gospe in gospodje, se bodo ponovno srečali. V začetku 80. let, v neki drugi državi (Jugoslavija) je takrat mladina sklepala prijateljstva in prve ljubezni ob kitarah, prepevanju vsemogočih pesmi, pripovedovanju vicev in dogodivščin. Klopca ob takrat najbolj moderni Osnovni šoli Veljka Vlahovića v Mariboru (danes Tabor I) je bila vsak dan polno zasedena. Na njej so v času pouka posedali osnovnošolci, v opoldanskem času babice in dedki, zvečer pa je bila glavno zbirališče mladcev in mladenk iz novega blokovskega naselja imenovanega Nova vas. Pisana druščina mladine, ki ni poznala rasnega razlikovanja, ki je ni zanimala politika, ki ni bila zaskrbljena zaradi globalnega segrevanja je skoraj vsako večer na ves glas odprla mlada grla. Vsak, ki je vsaj malo igral kitaro je tam preizkušal svoj pevski ali kak drug talent. "Včasih se nas je zbrala množica več kot 30. Iz druženja so zrasle ljubezni in nato dužine, globoka prijateljstva pa tudi glasbeniki. Ustanavljale so se glasbene skupine: Kalvarija, Count Štajerska, nato pa še Bluesgrass Hoppers, Country Ketchup in drugi.... Nekateri so postali profesionalni glasbeniki, spet drugi še danes nastopajo v glasbenih skupinah," se spominja Neva Pipan.
Vseslovensko petje s srci se ji je zdela odlična ideja in iztočnica za pobudo, da se po več kot 45 letih na ta dan srečajo vsi tisti, ki smo vedrili na tej klopci in z glasbo preživljali svoja najlepša mladostna leta. "Priklicali bomo nostalgijo po spontanem petju na ulici, brez velikih organizacijskih priprav in delili strast do glasbe, ki smo jo poslušali in prepevali nekoč in jo še danes. Danes ob 18. uri vabljene vse generacije, sorodniki, prijatelji sosedje, znanci, sošolci, mimoidoči," še povabi Pipan.
