Protestniki na Severnem Irskem so danes zablokirali cesto Garvaghy in tako preprečili začetek sporne parade Oranovcev, reda protestantskih lojalistov. Dogodek sledi štiriindvajseturni pravni drami, v kateri so sodišča tik pred zdajci dovolila shod. S tem so oblasti prvič po skoraj tridesetih letih prižgale zeleno luč za ta dogodek, poroča BBC.
Približno trideset članov Oranskega reda se je zbralo pred cerkvijo Drumcree in čakalo na začetek pohoda. Policija jim je kmalu sporočila, da pot ni prosta. Na cesti, ki vodi skozi večinoma katoliško sosesko, se je namreč zbrala velika množica ljudi. Protestniki so se prijeli za roke, peli pesmi in ignorirali policijska opozorila, da zborovanje ni prijavljeno in da s tem kršijo zakon.
Politični vrh na nasprotnih bregovih
Protestnikom so se pridružili tudi visoki predstavniki strank Sinn Féin in SDLP. Predsednica stranke Sinn Féin Mary Lou McDonald in prva ministrica Severne Irske Michelle O'Neill sta stopili v prve vrste. O'Neill je poudarila: "Takšnih parad ne smemo več spuščati skozi to skupnost." Voditelje je pozvala, naj ukrepajo, odločitev komisije za parade pa je označila za nesprejemljivo. Na drugi strani je namestnica premierke Emma Little-Pengelly iz unionistične stranke DUP podprla parado in poudarila, da Oranski red ne predstavlja grožnje. Obe političarki sta sicer prebivalce pozvali k miru.
Zaplet se je začel že v petek, ko je pristojna komisija presenetljivo dovolila pohod petintridesetim članom reda brez glasbene spremljave. Prebivalci so v soboto dosegli sodno prepoved, a je pritožbeno sodišče pozno zvečer to prepoved razveljavilo. Višje sodišče je nato v nedeljo ob 2.15 zjutraj dokončno odločilo, da pohod lahko steče. Stranka Sinn Féin sedaj pritiska na britanskega državnega sekretarja za Severno Irsko Chrisa Bryanta, naj posreduje in dogodek prepove zaradi nevarnosti hudih nemirov.
Krvava zgodovina shodov
Sporna parada ima globoke zgodovinske korenine. Oranski red je protestantska organizacija, ki vsako leto slavi zmago Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boynu leta 1690. Katoličani te marše dojemajo kot provokacijo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prav ta pot sprožila ene najhujših nemirov v zgodovini Severne Irske. Nasilje je takrat povzročilo številne izgrede, blokade cest in umore. Zaradi teh dogodkov so oblasti leta 1998 ustanovile posebno komisijo, ki je vse do letošnjega petka prepovedovala pohode po tej trasi.
