Narodni dom Maribor bo prihodnje leto dobil novo vodstvo, ki bo tudi zasnovalo 35. Festival Lent. O prihodnosti, novih konceptih, viziji, izzivih in še čem smo zato govorili z Mašo Novak, pomočnico direktorja Narodnega doma, in Evo Lozina, predsednico sveta zavoda Narodnega doma in vodjo kabineta župana Mestne občine Maribor.
Maša Novak pravi, da je Festival Lent neposreden produkt svojega okolja, zgodovinski utrip mesta pa novemu vodstvu nalaga odgovornost, da tudi v prihodnje ostane dostopen, kakovosten in povezovalen center mariborske kulture. "Razvoj ne bi smel vključevati drastičnih sprememb, pač pa postopno širitev koncepta BEE, ki vlogo festivalov predstavlja kot obliko družbene terapije in povezovanja skupnosti. Smisel kulture ni le zabava, temveč aktivno zdravljenje skupnosti in gradnja trajnostne prihodnosti," doda.
Novi direktor bo delo začel marca 2027
Lozina meni, da je treba, ko govorimo o prihodnosti Festivala Lent pod novim vodstvom, najprej jasno opredeliti vloge. "Uradno lahko vizijo mariborske občine na razvoj mesta in dogodkov deli župan, ključno programsko in izvedbeno vizijo festivala pa mora prinesti novi direktor," poudari. Opozori še na časovne okvirje. Novi direktor bo mandat uradno nastopil marca, le tri mesece pred festivalom, ki je največji logistični, organizacijski in finančni izziv v letu: "Zaradi tega si nismo upali ogrožati same izvedbe. Prav zato je bila z moje strani podana pobuda svetu zavoda, da se proces iskanja novega direktorja prične bistveno prej. Cilj je jasen - omogočiti želimo, da izbrani vodja pripravo koncepta za prihodnji Festival Lent začne še pred nastopom mandata. S tem bomo festivalu zagotovili stabilnost, novemu vodstvu pa potreben čas za premišljeno delo in predvsem prenos neprecenljivega znanja, ki ga je sedanje vodstvo gradilo desetletja."
Veliko se je, pa ne le na relaciji Narodni dom-občina, zadnja leta govorilo o novostih, spremembah. Maša Novak meni, da lahko kratkoročno z uvajanjem sodobnih komunikacijskih poti in inovativnih pristopov aktivno gradijo odnose z občinstvom, nagovarjajo nove obiskovalce in skrbijo za vključevanje novih, mladih umetnikov, ki jim lahko zagotovijo optimalne pogoje za razvoj in preboj. Prilagajajo pa se, kot pravi, tudi navadam nove in mlajše publike, kar pa terja močno prisotnost na digitalnih platformah in uporabo sodobnih multimedijskih formatov za promocijo.
"Dolgoročne spremembe pa dosegamo skozi razvejane izobraževalne programe, vključevanje mladine v ustvarjalne procese in sistematično vzgojo prihodnjih uporabnikov ter soustvarjalcev kulture v mestu. Kulturno vzgojo uspešno prepletamo z drugimi uveljavljenimi programi, s tem pa mesto utrjujemo kot živahno socialno stičišče. Tako aktivno gradimo novo, kritično občinstvo, spodbujamo medgeneracijski dialog in krepimo dolgoročno kulturno identiteto ter pripadnost mestu. Predvsem pa potrebuje festival stabilno financiranje, podporo ustanovitelja, podporo zavoda za turizem in sodelovanje s čim več lokalnimi deležniki na področju kulture in izobraževanja," je še dejala Maša Novak.
Občina želi program čez celo poletje
Znano je, da sta imela župan Saša Arsenovič in direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina popolnoma različne vizije. Župan je denimo želel manj prizorišč in dogajanje čez celo poletje, Rukavina je vztrajal pri ustaljeni festivalski praksi. Eva Lozina pravi, da je potrebna strukturna prenova koncepta, saj da je Festival Lent prerasel okvirje. "Rada naredim vzporednico z martinovanjem, ki je bilo še pet let nazaj enodnevni dogodek in za marsikoga vprašljive vsebine, danes pa je petdnevno dogajanje, kjer vsak najde nekaj zase. Pa se pomen ni spremenil, le koncept smo prenovili. Ne verjamem v diktiranje umetniških vsebin, verjamem pa v strateško usmerjanje in podporo viziji, ki jo bo zastavilo novo vodstvo. Naša želja je nadgradnja programa čez celo poletje. Trenutni model v zgolj devetih dneh ponudi več kot 250 dogodkov. Rezultat tega je slavno, a hkrati malce nehvaležno lentovsko krmarjenje med vrhunskimi dogodki. To je programska razkošnost, ki si jo težko privoščijo največje evropske metropole. Paradoks nastane, ko se po zaključku meščani in turisti sredi poletja sprašujemo, kam sploh iti, če odštejemo odličen program v Minoritih," je pojasnila in zanikala govorice, da so si na občini želeli samo enega odra, a da si želijo, da bi vsaj en oder stal čez celo poletje. Prvo priložnost za spremembo Lozina vidi v vzpostavitvi sinergije s Centrom Rotovž, bodočo mestno hišo kulture, ki lahko med festivalom gosti razne vsebine.
Kljub novim priložnostim pa je treba ohraniti edinstvenost festivala, je prepričana Maša Novak. To pa so dostopnost, raznolikost, kakovosten program in povezanost z mestom, ki je tudi prizorišče. "Tega nihče drug v Sloveniji ne ponuja. Ne smemo tekmovati z drugimi festivali, temveč le s svojo najboljšo različico. Lent mora ostati varno zavetje umetnosti in druženja za vse - ustvarjalce ter stare in nove obiskovalce."
Lozina vidi priložnost za spremembe v vrnitvi k Dravi na prenovljen Lent, kjer je sicer pri Najstarejši trti že dve leti oder, a je prostora za več. Kot primer navede projekt joge in pilatesa ob Dravi, kjer je bilo letos na prvem terminu več kot sto vadečih. "Javni prostor ob reki moramo programsko oživiti. Festival Lent mora biti tisti, ki bo tja postavil vrhunsko vsebino. Zavod za turizem bo imel dogodke vsak četrtek, petek in soboto čez celo poletje. Upam, da bo program prihodnje leto ponudil tudi Narodni dom."
Kako najti dolgoročne partnerje?
Kako pa bo v bodoče s financiranjem? Festival je poleg prodaje vstopnic eksistenčno odvisen od finančnih vložkov ustanovitelja - občine. Potem so tu sponzorji in pomoč države. Lozina opozarja, da konceptualnih sprememb ni brez sprememb na področju financiranja, v čemer vidi priložnost. "Sodobni sponzorji danes ne iščejo več kratkotrajnih, devetdnevnih oglasnih panojev in poimenovanja odrov, temveč dolgoročno prisotnost. Priložnost so tudi evropski projekti. Če bi znali Festival Lent transformirati iz okvirov klasičnega formata v celostni projekt urbane regeneracije, lahko postanemo kandidat za mednarodne razpise, ki financirajo oživitev mestnih jeder, trajnostni razvoj in družbeno kohezijo," dodaja.
Glede najbolj pereče teme - plavajočega odra - šefinja županovega kabineta pojasni, da zgodba ni končana, občina še vedno hrani pontone, trenutno pa je v fazi priprave projektne naloge za nadaljnje korake. "Želja po odru na Dravi ostaja. A želimo si takega, ki bi lahko živel več kot samo dober teden."
Tudi Maša Novak poudari, da si želijo dolgoročnih partnerjev. Še naprej se bodo trudili ponuditi individualne pakete po meri, ki bodo v skladu s cilji podjetij. "Sodobno okolje zahteva nenehno osveževanje uveljavljenih kulturnih formatov. Tukaj ima Festival Lent ključno vlogo, saj ostaja osrednja in najbolj prepoznavna blagovna znamka mesta Maribor. Z razvojem novih vsebinskih konceptov in širitvijo dogajanja na trge, ulice in desni breg, bomo skušali partnerstva aktivno nadgrajevati in s partnerji sooblikovati utrip urbanega druženja," doda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
