Teden dni po koncu 34. Festivala Lent se lahko, čeprav so nekateri to počeli že prej, ozremo naprej. Letošnja edicija je bila zadnja za nekaj lentovskih očetov. V tem duhu je tudi minil festival. Sicer sproščeno, a z mislijo v podzavesti, da se neko obdobje končuje.
Ocene festivala so zmeraj subjektivne. Nekaterim je všeč to, drugim tisto. Kar je za festival lentovskega formata tudi edino logično. Neuradni slogan Lenta je že vrsto let - za vsakega nekaj. Dogodkov, koncertov, predstav, delavnic ... ni manjkalo. Nekateri menijo, da jih je bilo celo preveč. Ker umetna inteligenca še ni razvila možnosti kloniranja, se je nemalokrat pač treba odločiti, kateri dogodek izpustiti. In ker je nekje tako dobro, še tam malo posediš, podebatiraš. Največji biser so pa itak koncerti izvajalcev, ki jih ne poznaš in greš tja brez pričakovanj. Festival se prevečkrat ocenjuje površinsko, zgolj po programu na Glavnem odru, ki sicer pritegne največ ljudi. A bistvo je, da je v času Lenta celo mesto festival. Tudi če se zgolj sprehodiš po ulicah, parku. Si na Lentu.
Gogo, Borko in drugi se poslavljajo. Zanje je to bil zadnji Lent. Naj njihovo delo govori zase. Vsaka druga beseda bi bila odveč. Ampak festival gre naprej. Mora iti. Pogovarjati se moramo o prihodnosti. Razpravljati o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, je zdaj brezpredmetno. Nič več spopadov vizij oziroma egov. Vsaj enega prihodnje leto več ne bo. Prihaja nova era.
Festival se mora razvijati v dobrobit mesta
Marsikatero zaščitno znamko je mesto izgubilo. Ene so šle za zmeraj, druge so še tu, a niso več (čisto) naše. Festival Lent moramo zato - malo v šali, malo za res - ob/hraniti. Mora preživeti. Financiranje je zahtevno, spričo napovedanih rezov v kulturi na ravni države - še toliko bolj. A mora se najti način. Ljudje, ki bodo prišli, imajo gotovo dobre namene. Festival ne bo isti, tudi ne more biti. Naivno bi bilo pričakovati, da bo vse, kot je bilo. Čas je za sveži veter. Kakšen bo, bomo videli. Sodili bomo po prikazanem.
Maribor ne bi bil Maribor, če ne bi po ulici že pred začetkom letošnjega festivala zaokrožila imena potencialnih Gogovih naslednikov. Pustimo govorice, počakajmo. Perspektive so. Festival se mora razvijati v dobrobit mesta, ga še bolj povezati, morda tudi čez breg Drave. Maribor je vse bolj turistično mesto, festival seveda privabi ljudi od drugod, a prvenstveno je tu zaradi Mariborčanov. Pustimo dežurne nergače s preveč prostega časa in dostopom do družbenih omrežij, ki pač imajo mnenje o vsem in ne premorejo kančka samorefleksije in premisleka. Plavajočega odra in stare promenade z gostinskimi šotori ni več. Lent že dolgo ni več mešanica morske rive in oktoberfesta.
Vsi - predvsem pa tisti, ki smo s festivalom, četudi smo od njega mlajši, odrasli - se radi spominjamo starih, zlatih časov. Ampak pustimo nostalgijo. Imamo novo, krasno lentovsko nabrežje, ki kliče po novih vsebinah. Tu je vsekakor prostor za korak, dva naprej. Ljudje so novi Lent posvojili. Sprehajajo se, četudi tam ni veliko dogajanja. Toda navsezadnje je tudi to lentanje. Naj živi mesto in naj živi Festival Lent.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
