(POGOVOR) Prihodnost festivalov: Na Lentu stavijo na skupnost, trajnost in kulturo brez meja

V Narodnem domu Maribor so za Festival Lent zasnovali nov programski, inovativni koncept - BEE (Bordering European Expeirience). Tako imenovani čebelji koncept so si zamislili nekako tako - opraševanje: kako kultura oprašuje družbo in spodbuja mednarodno mobilnost umetnikov, skrb za panj: festival je kot družbeni organizem, ki deluje v harmoniji z okoljem in prebivalci, roj brez meja: rušenje elitizma in barier med visoko in ljudsko kulturo. O BEE konceptu in prihodnosti festivalov kot takih so na javni okrogli mizi na izjemno vroč drugi festivali dan razpravljali tuji strokovnjaki na področju kulture in snovalci preteklih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture (EPK). Nagovorili so tudi izzive, kako se morajo sodobni festivali odzvati na digitalno (r)evolucijo, ekoanksioznost in drugo. 

Zakaj festivali potrebujejo tako široko poslanstvo?

Finec Mikko Fritze, direktor organizacije Finnland-Institut, ki je vodil fundacijo EPK Talin 2011, je uvodoma poudaril, da festivali niso povsem primerljivi z EPK, a da je BEE koncept prava smer, da festival postane nekaj širšega. "Pred 30 leti je bilo za festival dovolj, da si pripeljal izjemne umetnike, danes pa festivali govorijo o trajnosti, socialni koheziji, demokraciji, duševnem zdravju, participaciji. Zakaj festivali potrebujejo tako široko poslanstvo?" je vprašal Fritze, ki je tudi povezoval okroglo mizo.

Nemanja Milenković, ki je vodil EPK v Novem Sadu 2021, je pojasnil, da kultura ni zgolj razstava, koncept ali predstava, temveč je način življenja. "Skozi kulturo moramo povezovati ljudi v resničnem, analognem svetu, ne le v digitalnem. Umetna inteligenca spreminja svet in je naša sedanjost, a na koncu dneva smo vsi ljudje in potrebujemo festival kot poseben čas. Če imaš v mestu nekaj posebnega, to kaže njegovo pristnost, kaže, da je mesto živo. Zato verjamem, da so festivali in tovrstni dogodki še toliko bolj pomembni v današnji digitalni dobi," je dodal. 

Da festivali niso zgolj dogodek, temveč socialni, družbeni organizem, je poudaril Carlos Martins, predavatelj za področje kulture in turizma s Portugalske, ki je bil leta 2012, ko je bil Guimaraes poleg Maribora EPK, izvršni direktor. "Festival se ne zgodi za občinstvo, ampak skupaj s skupnostjo. Razlika je v drži in načinu, kako se povezuje z ljudmi. Ko festival zares deluje kot družbeni organizem, ustvari nekaj, česar ne more nobena javna politika - ustvari pripadnost. To je danes redek vir. Evropske družbe se danes soočajo z izolacijo, nezaupanjem, razklanostjo. Ljudje so bolj digitalno povezani, a bolj človeško osamljeni kot kadarkoli prej. Javni prostori - ulice in trgi - so izgubili svojo funkcijo kot mesta nenamernih srečanj, kjer smo se včasih nehote srečali in ugotovili, da sobivamo. Festival je eno zadnjih orodij, ki je še vedno zmožno ustvariti ta srečanja in združiti ljudi vseh generacij in prepričanj. Kar predlaga mariborski koncept, kaže ravno to - festival, ki izziva stare modele delovanja in ne operira zgolj kot produkt na trgu. To je zelo radikalna in povsem prava ideja ta trenutek," je pokomentiral. 

Ukvarjanje s kulturo podaljša življenje

Neil Peterson, direktor združenja kulturnih strokovnjakov Inside Track in član ekipe EPK Liverpool 2008, je povedal, da je kulturno občinstvo po Evropi pretežno starejše, spada v srednji družbeni sloj in je večinsko žensko. "Festivali so odličen način, kako pritegniti mlajše od 25 let, do katerih sicer nimaš dostopa. Aktivno ukvarjanje s kulturo dokazano podaljša življenje, zato je naše poslanstvo vključiti tiste iz težjih sredin." Dejal je še, da so v mestu ob ustju reke Mersey naredili veliko dobrih stvari - pripeljali so kulturo v četrti in okrožja, razširili ponudbo za navadne ljudi, a se mestne politične strukture po zaključku festivalov niso znale in zmogle upreti pastem komercialne eventifikacije. "Namesto da bi nadaljevali prizadevanja, da kulturo približamo različnim in težko dosegljivim skupnostim, smo v mesto pripeljali velike spektakle - orjaške lutke in Evrovizijo. Slednja prinaša veliko glamurja, ne pa pristne vrednosti skupnosti. BEE koncept Festivala Lent ima odličen potencial, da se upre eventifikaciji, da ostane gonilna sila malih sprememb in trajnosti," je še rekel. In dodal: "Kaj bi dal za tak festival v Liverpoolu!"