Jana Juvan
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so se nocoj zahvalili gasilcem, ki so se prvi vključili v sistem prvih posredovalcev in tako rešili že mnogo življenj. Mineva namreč deset let, odkar za preživetje ob srčnih zastojih skrbijo tudi prostovoljni gasilci, ki jih posebej usposobijo, saj lahko najhitreje prihitijo na kraj dogodka.
Delavci nujne medicinske pomoči so v krajih, od ambulant nujne pomoči oddaljenih več kot 10 minut, namreč opažali zelo slabo preživetje tistih, ki so doživeli srčni zastoj. Zato so v letu 2012 na območju Slovenske Bistrice organizirali pilotno izvedbo prvih posredovalcev. Po dveh letih je ekipa strokovnjakov iz zdravstva in gasilcev osnovala aktualni sistem, ki je začel delovati na Koroškem, v Mariboru in Slovenski Bistrici. Hkrati je tudi na Gorenjskem vzniknila podobna ideja. In nato so leta 2015 pod Slovenskim reanimacijskim svetom organizirali delovno telo, v katerem je kot pobudnik ideje sodeloval profesor urgentne medicine dr. Matej Strnad. Takrat se je zgodba s prvimi posredovalci pričela v Sloveniji zares odvijati.
Danes mariborski zdravstveni dom sodeluje s 23 prostovoljnimi gasilskimi društvi. V desetih letih so prve posredovalce aktivirali 747-krat. "Vsako leto je v naši regiji v povprečju vsaj ena oseba, ki srčni zastoj preživi zaradi pomoči prvih posredovalcev. A ne gre samo za to, da ljudje preživijo, gre tudi za to, da se izboljša nevrološki izhod bolnika po srčnem zastoju, njegova kvaliteta življenja," pojasni mariborski urgentni zdravnik Primož Valher, koordinator prvih posredovalcev.
Posredovalce sicer aktivirajo dispečerji po klicu na številko 112 ob srčnem zastoju, zapori dihalnih poti zaradi tujka ali obsežni zunanji krvavitvi. Pogosto pa so reševalcem in zdravnikom prvi posredovalci v veliko pomoč tudi pri prenosu pacientov in opreme, varovanju pristanka helikopterja ali tehničnem reševanju.
Sistem prvih posredovalcev sicer ni poenoten po vsej državi, zato se v kratkem obetajo spremembe, ki jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje. "Cilj je, da se nauči in vključi v sistem čim več ljudi. Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED so znanja, ki jih lahko osvoji vsak. Torej, čim več ljudi, ki so čim hitreje aktivirani, opremljeni z znanjem in opremo v njihovi okolici, psihološko podporo in ustreznimi zavarovanji," razloži Valher, kako bi lahko sistem naredili čim bolj dostopen vsakomur, ki živi v Sloveniji.
