Tjaša Gajšek
Gregor Grosman
Danes zjutraj ob 8:52 je na gondoli na mariborskem Pohorju prišlo do izpada elektrike. Agregat ni deloval, zato se je gondola ustavila. Pri Marpromu so na pomoč poklicali Gasilsko brigado Maribor in Gorsko reševalno službo Maribor (GRS). Ljudje so bili v treh gondolah. Gondola številka 31 se je ustavila med 17. in 18. stebrom. "Spoštovani potniki. Prišlo je do okvare. Prišlo bo do reševanja. Hvala za razumevanje. Ostanite mirni," se je slišalo po zvočniku. Ob 9:33 se je reševalec GRS po jeklenici spustil na streho gondole. Prva potnica izmed petih ujetih je bila rešena ob 9:52. Zadnja potnica, novinarka, ki piše to poročilo, je bila na tleh ob 10:02. A k sreči - je šlo le za vajo.
Kljub temu smo se v kabini po slabi uri čakanja v zraku visoko nad pohorsko strmino razveselili gorskega reševalca - najprej njegovega spusta po jeklenici, nato zvoka korakov na strehi kabine in nazadnje njegovih besed ob odpiranju vrat gondole: "Dober dan, Gorska reševalna služba Maribor!" 10:16 so bile vaje s ponesrečenci končane.
200-metrska vrv je ostala v skladišču
"Vajo smo izkoristili za to, da je šlo čim več naših članov na zajlo in preizkusilo ves postopek reševanja - od pristopa do stebra, vstopa na jeklenico in pristopa v gondolo, pristopa do ljudi v njej in njihovo reševanje," je po zaključeni vaji pojasnil inštruktor pri Gorski reševalni službi Janez Glažar. Današnji vremenski pogoji so bili kljub temu da je bila zajla malo spolzka idealni, je dejal, reševali so tudi že, ko je bil na zajli led ali sneg.
Kako poteka reševanje? "Do stebra pristopita dva reševalca. Pristop na steber je kot plezanje v steni - vodeči pleza, drugi reševalec ga pri tem varuje in namešča varovanje do vrha stebra. Nato namesti posebno opremo za pristop na jeklenico, se po njej spusti do gondole in do ljudi v njej," opiše Glažar. Reševanje ljudi v gondoli številka 31 je trajalo najdlje, saj je gorskim reševalcem zagodla dolžila vrvi. "V tem letnem času je manj gondol, kot pozimi, zato so razdalje med njimi večje. Temu primerno moramo tudi prilagoditi opremo. Imamo 200-metrsko vrv, a danes je ostala v skladišču, zato smo se morali znajti drugače." Kako? "S podaljšanjem vrvi. S sabo smo imeli dve vrvi, uporabili smo tehniko prehoda vozla skozi varovalo. Večje težave ni bilo, le časovno je bilo malo dlje," je še pojasnil Glažar. Na vaji je tokrat sodelovalo 16 članov GRS in trije pripravniki, ki so bili na tleh, saj morajo pred pristopom na jeklenico opraviti izpit.
Pomaga tudi dron
"Vsako vajo vzamemo zelo resno, saj se tako marsikaj naučimo. Pri tem nam pomaga ustrezna oprema, ki jo imamo na brigadi. Z njo moramo znati delati," je dejal Jure Zemljič iz Gasilske brigade Maribor. Ljudi iz gondole na varna tla spuščajo v trikotni reševalni ruti, ki se ji reče pitagor. "Uporabljamo jo za reševanje oseb, ki so pri zavesti. Osebo vpnemo v ruto in jo spustimo na varno."
Kako s perspektive gasilcev poteka reševanje po stebrih? "Najprej sodelujemo z Marpromom, kjer nam s podatki nadzornega centra povedo, kako zasedena je jeklenica z gondolami. Nato s pomočjo drona lociramo, katere kabine so zasedene. Če se nesreča zgodi v bližini zgornje ali spodnje postaje, gremo do tja peš, do vmesnih stebrov pa lahko dostopamo tudi po cesti." Zemljič sobotne pogoje za vajo oceni kot idealne. "Reševanje mora potekati v vsakem vremenu in v vsakem časovnem obdobju, tudi ponoči, kar delo na jeklenici še dodatno oteži. Zato se vsako leto z veseljem udeležimo te vaje, da preizkusimo opremo in obnovimo znanje. To je tudi možnost za nove gasilce, ki so postali specialisti, da v realni situaciji preizkusijo reševanje iz gondole." Za reševanje iz višin in globin je sicer usposobljenih okrog 20 gasilcev mariborske poklicne brigade, še doda.
Zadnja nesreča pred devetimi leti
Res se je zalomilo pri gorskih reševalcih, toda ravno temu so vaje namenjene, pojasnjuje tehnični vodja Marproma Miha Ajster. Tudi ko gre zares, se to lahko zgodi, a pomembno je, da se reševanje ne preneha, zato je na nek način prisotna tudi improvizacija, a zmeraj se držijo reševalnega načrta. "Marprom ima šest skupin reševalcev. Trenutno delamo s tremi, danes smo imeli eno, ker je veliko vzdrževalnih del, saj se drugi teden intenzivno pripravljamo za zimo. Sami izvajamo interne vaje na gondoli in drugi tipični napravi, ki je na Pohorju sedežnica," pove. K sreči v zadnjih nekaj letih nesreče na gondoli ne pomnijo, zadnja se je zgodila pred skoraj devetimi leti. Zvečer je prišlo do okvare na 14. stebru. "Takrat smo z GRS in gasilsko brigado reševali pozno v noč," se še spominja Ajster.
