Inštitut za sodobne tehnologije Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru gosti drugo mednarodno srečanje Erasmus+ dvoletnega projekta Ecofar. Projekt, ki poteka od oktobra lani in ga financira Evropska komisija, je namenjen dijakom in študentom - bodočim in obstoječim eko kmetovalcem, mladim podjetnikom, učiteljem in izobraževalcem, poklicnim centrom ...
Projekti, povezani s prakso
S projektom ozaveščajo mlade eko kmetovalce, kako poiskati svojo tržno nišo in tako postati uspešen eko kmetovalec. Ddr. Boris Aberšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko je poudaril: "Prednost teh projektov je, da niso ne akademski in ne teoretični projekti, ampak so projekti, ki so povezani s prakso. Cilj je znanje prenesti na uporabniški nivo. Ne analiziramo samo problemov, ampak predvsem iščemo rešitve za odpravo teh problemov." To teorijo bodo prenesli v prakso s pripravljenimi izobraževanji in moduli, predvsem v neformalnih oblikah izobraževanja. Pripravljajo module od eko kmetovanja na splošno do socialnega eko kmetovanja in tudi, kako pripraviti poslovni načrt. Zasnovani so tako, da se med seboj dopolnjujejo. Poudarek je, da so kratki in neposredno uporabni, torej gre za "takšna znanja, ki jih kmetovalci potrebujejo in lahko hitro usvojijo", je še dodal Aberšek.
"Milenijci raje posežejo po informacijah na telefonu ali tablici kot na računalniku ali v obliki formalnega izobraževanja"
Kmetijstvo potrebuje tudi podjetniško znanje
Načrtujejo, da bo do konca naslednjega leta omogočen brezplačen dostop do tega izobraževalnega gradiva tako na spletu kot tudi v obliki mobilne aplikacije v državah partnerjev projekta in tudi širše. Za pripravo vsebin v obliki mobilne aplikacije so se odločili, ker želijo prilagoditi izobraževanje ciljni skupini, ciljajo predvsem na mlade. "Smo v 21. stoletju in milenijci raje posežejo po informacijah na telefonu ali tablici kot na računalniku ali v obliki formalnega izobraževanja," je pojasnil Karel Van Isacker. Aplikacija bo poleg podajanja vsebine omogočala tudi ocenjevanje, kjer bodo uporabniki lahko preverili svoje znanje. Spodbujali bodo tudi mentorstvo, kjer se bodo izkušeni eko kmetovalci, tako uspešni kot neuspešni, povezali z uporabniki in delili svoje izkušnje.
"Rezultate projekta želijo implementirati v nacionalni sistem izobraževanja, da ne ostanejo skriti v predalu," je povedala direktorica Centra RS za poklicno izobraževanje Urška Marentič. Dodala je, da je Slovenija primer dobre prakse, saj je že prepoznala, da področje kmetijstva potrebuje tudi podjetniško znanje in imajo ta modul že razvit v izobraževalnih programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja, v tem projektu pa vidijo priložnost po posodobitvi teh vsebin.
