Jana Juvan
Precepljenost otrok na svetovni ravni se po pandemiji covida-19 počasi izboljšuje, vendar napredek ostaja prepočasen, opozarjata Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF. Po njunih najnovejših ocenah je leta 2025 prvi odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP) prejelo 90 odstotkov dojenčkov oziroma skoraj 116 milijonov otrok, vseh treh odmerkov pa 85 odstotkov oziroma približno 110 milijonov otrok.
To pomeni izboljšanje za eno odstotno točko v primerjavi z letom prej, vendar svetovna precepljenost še vedno ostaja pod ravnijo iz leta 2019.
Podatki kažejo tudi spodbuden premik pri številu otrok, ki niso prejeli niti enega odmerka cepiva. Takšnih otrok je bilo leta 2025 približno 13,5 milijona, kar je skoraj 750.000 manj kot leto prej.
Napredek zavira nedokončano cepljenje
Kljub izboljšanju WHO in UNICEF opozarjata, da ostaja velika težava dejstvo, da številni otroci cepljenje začnejo, vendar ga ne dokončajo. Na svetovni ravni je okoli 7,3 milijona dojenčkov prejelo prvi odmerek cepiva DTP, niso pa prejeli niti prvega odmerka cepiva proti ošpicam. Posledično je precepljenost proti ošpicam obstala pri 84 odstotkih za prvi in 77 odstotkih za drugi odmerek, kar je precej pod 95-odstotnim pragom, potrebnim za preprečevanje izbruhov bolezni. Lani je denimo kar 57 držav poročalo o obsežnih izbruhih ošpic.
"Vlade in zdravstveni delavci so po velikem upadu med pandemijo Covida-19 pomagali ponovno povečati stopnje precepljenosti po svetu," je v sporočilu za javnost poudarila izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. Ob tem je opozorila: "Toda milijoni najbolj ranljivih otrok ostajajo nezaščiteni zaradi konfliktov, razseljenosti in revščine. Doseči moramo vsakega otroka ter ponovno vzpostaviti zaupanje tam, kjer se to krha. Noben otrok ne bi smel zboleti za boleznijo, ki jo lahko prepreči preprosto cepivo."
Največ necepljenih otrok živi na kriznih območjih
Podatki iz 195 držav kažejo, da je več kot polovica vseh otrok brez enega samega odmerka cepiva iz držav, ki jih pestijo konflikti ali druge hude krize, čeprav tam živi le približno tretjina vseh otrok na svetu. V takšnih okoljih programe cepljenja pogosto ovirajo politična nestabilnost, negotovost in kronično pomanjkanje financiranja.
Kot primer WHO in UNICEF navajata Sirijo, kjer se je precepljenost s prvim odmerkom cepiva DTP v enem letu zmanjšala za šest odstotnih točk, medtem ko je Sudan kljub trajajočemu konfliktu dosegel eno največjih izboljšanj na svetu. Tam se je precepljenost s prvim odmerkom DTP povečala za 35 odstotnih točk, s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam pa za 22 odstotnih točk.
Upad tudi v Bosni in Hercegovini
Organizaciji opozarjata, da težave niso omejene le na revnejše države. V nekaterih državah s srednjimi in visokimi dohodki precepljenost upada zaradi zmanjšane politične podpore, organizacijskih težav in vse večjega oklevanja pri cepljenju.
Kot primer navajata Južno Afriko, kjer se je precepljenost s prvim odmerkom cepiva DTP od leta 2019 zmanjšala za 20 odstotnih točk, ter Bosno in Hercegovino, kjer je po velikem izboljšanju leta 2024 leto kasneje sledil 23-odstotni padec precepljenosti proti ošpicam.
Opozarjajo tudi na zmanjševanje financiranja
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus poudarja, da cepljenje ostaja eden najučinkovitejših ukrepov javnega zdravja. "Vsak otrok, ne glede na to, ali se rodi v bogastvu ali revščini, v miru ali sredi konflikta, si zasluži življenjsko pomembno zaščito, ki jo zagotavljajo cepiva. Cepljenje je eden najbolj stroškovno učinkovitih, najbolj pravičnih in najbolj zanesljivih ukrepov za zaščito zdravja in dobrobiti otrok," je dejal.
Dodal je še: "Naša največja varnost se začne s tem, da zagotovimo zaščito vseh ljudi, ne glede na to, kje živijo, pred smrtonosnimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem."
WHO in UNICEF ob tem opozarjata, da bi lahko nadaljnje zmanjševanje mednarodnega financiranja zdravstvenih programov ogrozilo doseženi napredek. Posebej izpostavljata upad nacionalnih raziskav o precepljenosti in slabšanje sistemov za spremljanje cepljenja, zaradi česar bi lahko ostalo neopaženih več otrok brez zaščite, posledično pa bi se povečalo tudi tveganje za nove izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.
