Barbara Bradač
Po več letih načrtovanja je gradnja soseske Novo Pobrežje v Mariboru korak bližje uresničitvi. Stanovanjski sklad Republike Slovenije išče izvajalca za gradnjo prve faze naselja in pripadajoče javne komunalne infrastrukture. Rok za oddajo ponudb je 20. oktober.
V prvi fazi je predvidena gradnja šestih večstanovanjskih objektov s skupno 182 javnimi najemnimi stanovanji. Med njimi bo 60 oskrbovanih stanovanj, namenjenih starejšim oziroma ljudem, ki pri vsakdanjem življenju potrebujejo prilagojeno bivalno okolje. Preostalih 122 stanovanj bo namenjenih splošnemu javnemu najemu.
Sklad je za celotno sosesko aprila letos že pridobil integralno gradbeno dovoljenje. Začetek gradnje prve faze načrtuje še letos, zaključek pa leta 2029, vendar bo dejanska časovnica odvisna tudi od poteka javnega naročila, izbire izvajalca in morebitnih revizijskih postopkov. Projekt prve faze se financira tudi s sredstvi, ki jih je sklad prejel z dokapitalizacijo leta 2025.
Šest stolpičev in dve podzemni garaži
V prvi fazi bosta zgrajena dva niza s po tremi stanovanjskimi stolpiči. Stavbe bodo imele od tri do šest nadzemnih etaž, v dveh objektih pa bo po 30 oskrbovanih stanovanj. V njunih pritličjih so predvideni skupni dnevni prostori za stanovalce in prostori za javne oziroma storitvene dejavnosti.
Pod vsakim nizom bo podzemna garaža s shrambami, tehničnimi prostori in parkirišči. V objektih so predvideni tudi prostori za kolesa in otroške vozičke, vse stavbe pa bodo opremljene z dvigali. Na ravnih strehah je načrtovana ekstenzivna ozelenitev, pri ogrevanju pa projekt predvideva tudi uporabo plitve geotermije oziroma podtalne vode.
Soseska bo zrasla na zdaj nepozidanem zemljišču med Ulico Veljka Vlahovića in Puhovo ulico. Na severu jo omejujejo obstoječi stanovanjsko-poslovni objekti, na jugu trgovina, proti vzhodu pa se območje odpira proti kmetijskim površinam.
Skupaj 439 stanovanj in vrtec
Celoten projekt je bistveno večji. V petih nizih naj bi zgradili 15 večstanovanjskih objektov s skupno 439 javnimi najemnimi stanovanji. Prvih šest stolpičev bo zgrajenih v prvi fazi, preostalih devet pa v drugi.
Stavbe bodo različno visoke, od pritličja z dvema nadstropjema do pritličja s šestimi nadstropji. Postavljene bodo kot posamezni objekti v zelenju, s čimer želi sklad ustvariti podobo vrtnega mesta oziroma stanovanjskih paviljonov v parku. Med nizi bodo speljane poti in urejene skupne zelene ter rekreacijske površine.
V drugi fazi je ob vhodu v sosesko predviden tudi vrtec. Ta bo umeščen v pritlično povezovalno lamelo med dvema stanovanjskima objektoma, pred njim pa bodo zunanje igralne površine in večja vstopna ploščad. V delu pritličij so predvideni še lokali oziroma drugi javni programi. Stanovanjski sklad projekt predstavlja kot novo urbano sosesko za različne generacije.
Prometna ureditev ostaja pomemben pogoj
Eden zahtevnejših delov projekta bo prometna navezava nove soseske. Zaradi predvidenega števila stanovanj bo potrebna obsežnejša rekonstrukcija državne Ulice Veljka Vlahovića, ki naj bi zagotovila ustrezno pretočnost prometa. Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo ceste in ureditev elektroenergetske infrastrukture se pripravlja ločeno.
Stanovanjski sklad pri cestni ureditvi računa na sodelovanje Mestne občine Maribor in Direkcije RS za infrastrukturo, saj obseg potrebnih posegov presega njegove investicijske obveznosti. Prav pravočasna ureditev cestnega priključevanja bo zato eden ključnih pogojev za normalno delovanje soseske, v kateri bo po dokončanju vseh faz živelo več sto ljudi.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je sodelovanje priglasilo 23 lastnikov bližnjih nepremičnin. Nekateri so opozorili na odmike in višino novih stavb, senčenje ter vplive gradbišča, prebivalci sosednjega bloka pa so zahtevali protiprašno ograjo in nadzor morebitnih posledic gradnje. Ministrstvo je njihove ugovore zavrnilo z ugotovitvijo, da je projekt skladen s prostorskim aktom in okoljevarstvenimi zahtevami.
V dovoljenju so kljub temu določeni zaščitni ukrepi. Ob najbližjem bloku na Ulici Veljka Vlahovića 62 bo morala biti postavljena 94 metrov dolga protiprašna ponjava, izvajati bo treba mokro čiščenje dovozne ceste in spremljati hrup pri okoliških stanovanjskih stavbah. Hrupna dela bodo dovoljena ob delavnikih med 6. in 18. uro, ob sobotah do 16. ure, ob nedeljah in praznikih pa gradbišče ne bo smelo obratovati.
