Barbara Bradač
Po osmih letih županovanja Saše Arsenoviča Maribor dobiva novo vodstvo. Na Večerovem soočenju v Vetrinjskem dvoru so razpravljali Bor Greiner in Andrej Bauman, ki kandidirata kot neodvisna kandidata, Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev) ter Katja Koren, ki jo podpirajo Demokrati, SDS, NSi, Fokus in SLS. Soočenje sta vodila Večerova novinarja Matija Stepišnik in Igor Selan.
Prvi del večera se je začel z napetostjo, ki sta jo v kampanji ustvarila Greiner in Frangež. Greinerja je razjezila Frangeževa ocena, da nima hrbtenice, sam pa je v Partljičevem vprašalniku zapisal, da mu gre Frangež med slovenskimi politiki najbolj na živce. Na vprašanje o "fajtu" je pozval: "Raje kot o sporih se pogovarjajmo o rešitvah in vsebini." Frangež je dodal: "Ne kandidiram, ker bi bil proti komu." Koren tak način komuniciranja ni blizu, Bauman pa je poudaril, da bodo volivci presojali tudi, kdo ostane miren pod pritiskom.
Bauman: Bil sem lojalen ekipi
Andrej Bauman, mestni svetnik na listi Arsenovič za Maribor, se od dosedanje oblasti ni povsem distanciral. "Ponosen sem na dobre stvari. So bile stvari, s katerimi se nisem strinjal, a sem bil lojalen del ekipe." Med dosežki je navedel zdravstveni postaji Magdalena in Tezno, Center Rotovž ter prenovo historičnega jedra. Pojasnil je tudi, da je podprl občinski prostorski načrt, čeprav je nasprotoval spremembi namembnosti zemljišča ob njegovi hiši, povezani s tako imenovano prašičjo farmo. Dejal je, da je dal prednost interesu mesta.
Na vprašanje, zakaj za Večer ni razkril celotnega premoženjskega stanja, zlasti prihrankov in ali je v Mariboru težko odkrito reči, da si bogat, Bauman ni navedel konkretnega razloga za nepopolne podatke. Dejal je, da je zapisal približek svojih finančnih sredstev, večino premoženja pa imajo njegova podjetja. Opozoril je, da se bogastvo pogosto prikazuje kot nekaj slabega, sam pa je ponosen na svojo samostojnost. "Ne iščem v županski vlogi službe, ampak življenjski izziv," je dodal.
Na vprašanje, ali je neopredeljevanje do referendumov in vojne v Gazi vzdržna drža za županskega kandidata, da se izogiba temeljnim družbenim vprašanjem, je odgovoril: "Želim narediti najbolje za mesto. Ne želim razdvajati." Do vojn in nasilja se je vendarle opredelil: dejal je, da jih obsoja, in opozoril, da bo treba poskrbeti tudi za varnost v Mariboru. In da se bo kot župan z vlado v Ljubljani pogajal za vsebinske rešitve. Med razlogi za takšna pogajanja je navedel podfinanciranost občine: po njegovi oceni je Maribor v zadnjih osmih letih zaradi nje izgubil okoli 200 milijonov evrov.
Koren: "Lokalna politika ni enaka državni"
Katja Koren je pozni vstop v župansko tekmo pojasnila s tem, da je tri mesece pred začetkom kampanje prevzela funkcijo državne sekretarke za šport in turizem. "Županska kandidatura je izrecno moja želja," je poudarila, podporo vladne koalicije pa vidi kot možnost, da bi Maribor lažje uresničil potrebne projekte.
Priznala je, da se pred kampanjo ni mogla poglobiti v vsako lokalno težavo. "Verjetno ne poznam vsake ceste, ki jo je treba popraviti, ne poznam vsake kanalizacije, vodovoda," je dejala, a dodala, da bi se po izvolitvi zakopala v delo in se oprla na občinske strokovnjake.
Na vprašanje, ali bi oblikovala predvsem desno mestno koalicijo, je odgovorila: "Lokalna politika ni enaka državni. Sodelovala bom z vsemi." Napovedala je koalicijsko pogodbo, ki bi partnerje zavezala k skupnim ciljem. Pojasnila je tudi, da ni članica Demokratov; ti so organizatorji njene kampanje, druge stranke pa predlagateljice kandidature. Franca Kanglerja, ki vodi svojo kampanjo za mestni svet, v njeni županski kampanji skoraj ni. Na vprašanje o njunem odnosu je odgovorila: "To boste morali vprašati njega."
Frangež: "Mesto potrebuje prelomno točko"
Frangež je "Novi Maribor" predstavil kot razvojni prelom. "Mestu je treba pripeljati novo ambicijo, nove pristope," je dejal in navedel, da Maribor dosega 74 odstotkov povprečne razvitosti EU ter 82 odstotkov slovenskega povprečja. Te številke je navedel kot razlog, da mesto potrebuje nove razvojne prioritete. Obljublja gospodarsko renesanso, a na vprašanje, kdo so gospodarstveniki v njegovi ekipi, ni navedel imen, je pa povabil na četrtkovo srečanje v Udarnik. Naštel je rezultate svojega dela na ministrstvu, med njimi 60 milijonov evrov spodbud za strateške tehnologije v Mariboru.
Med podporniki tudi Milan Kučan
Na soočenju mariborskih županskih kandidatov niso bili v ospredju le njihovi programi in odgovori na vprašanja, temveč tudi ljudje, s katerimi se obdajajo. Kandidati so namreč na soočenje pripeljali svoje podpornike, pri izbiri katerih so imeli povsem proste roke. Bora Greinerja je spremljala Karin Jurše, Andreja Baumana Neža Bauman, Katjo Koren dr. Sabina Fras Popovič, Matevža Frangeža pa nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Kaj so povedali in kako so se odrezali pred občinstvom? V sredinem Večeru bomo podrobneje poročali še o vsebinskem delu soočenja, na katerem so kandidati predstavili svoje poglede na ključne izzive Maribor.
Na očitke o svoji integriteti je odgovoril, da je bil ob sodelovanju podjetja Zgodba z murskosoboško občino podjetnik in ni imel politične funkcije, KPK naj bi ugotovila problematičen videz sodelovanja, ne pa razloga za kaznovanje njega ali občine. Pri aferi Spirit je priznal objektivno odgovornost, a zanikal, da bi določal prejemnike sredstev ali sodeloval pri pripravi razpisnih pogojev. Povezavo z afero Litijska je zavrnil; kot začasni glavni tajnik SD je po odstopu vodstva sodeloval pri razčiščevanju razmer v stranki. Povedal je še, da ga je KPK opomnila in kaznovala z globo zaradi srečanja s predstavniki sobodajalcev, med katerimi so bili tudi ljudje, ki niso ustrezali definiciji lobistov. Globo je plačal. Frangež je dejal, da se "ne premika po vetru" in ne izbira najlažjih poti. Čeprav je več kot 30 let član SD, se po njegovih besedah s stranko ne strinja vedno in se pri odločitvah ravna po svojih vrednotah in presoji, kaj je dobro za skupnost. "Dvakrat sem glasoval proti TEŠ," je dejal. Župan po njegovem ne potrebuje milijonskega premoženja, da bi bil neodvisen: "Tisto, kar ga dela neodvisnega, so njegove vrednote."
Greiner: Nestrankarski, a političen
Bor Greiner je vztrajal, da je nestrankarski in neodvisen, hkrati pa priznal, da je župan politična funkcija in da je s kandidaturo vstopil v politiko. Na očitek, da se obdaja z uveljavljenimi politiki, je odgovoril, da občine ni mogoče voditi sam in da so izkušnje pomembne. V njegovi ekipi so po njegovih besedah ljudje različnih političnih usmeritev. O očitkih, da je populist, je dejal: "Obama je dober retorik, Trump je izjemen populist." Sam se je oprl na idejo politike, ki prihaja iz ljudi, in kot primer navedel newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki po njegovih besedah "New York vrača ljudem".
Toda vprašanje je, kdo bi v resnici vodil občino po izvolitvi, ali župan ali pa bi mesto vodili ljudje iz njegovega štaba. Ker eno izkušnjo z "županom ljudstva" je Maribor že imel, pa je šel v zgodovino kot nekdo, ki so mu drugi vodili občino. Greiner je primerjavo z Andrejem Fištravcem zavrnil kot nekorektno: "On se je rodil kot župan ekipe v vstajniškem Mariboru, ki je iskala župana. Jaz sem novembra lani zaznal ambicijo in priložnost, potem pa se je oblikovala ekipa." Namigovanja, da ne bi bil sam svoj šef, ga motijo: "Govoriti, da pri 54 letih nisem svoj človek, je precej izzivalno."
