Jana Juvan
Medicina je desetletja gradila na prepričanju, da je bolezni treba odkriti čim prej. Napredek računalniške tomografije, magnetne resonance, genetskih testov, laboratorijske diagnostike in umetne inteligence danes omogoča, da zdravniki odkrijejo številne spremembe še preden se pojavijo prvi simptomi. Toda ob tem se vse glasneje postavlja vprašanje: ali lahko medicina postane tako uspešna pri iskanju bolezni, da začne odkrivati tudi spremembe, ki človeku nikoli ne bi povzročile težav?
Na to opozarja članek, objavljen na portalu Doctors on Social Media. Piše, da je bilo medicinsko izobraževanje od nekdaj usmerjeno v to, da zdravnik ne spregleda nevarne bolezni. Prav zgodnje odkrivanje je omogočilo uspešne presejalne programe za raka materničnega vratu, debelega črevesa in dojke ter za anevrizmo trebušne aorte, ki so rešili nešteto življenj.
Več informacij - več vprašanj
Napredek diagnostike pa je ustvaril novo dilemo. Celostna slikanja telesa, vse občutljivejše laboratorijske preiskave in genetske analize odkrivajo vedno manjše spremembe, katerih klinični pomen pogosto ni jasen.
Medicina ima za takšne naključne ugotovitve poseben izraz – incidentalomi. Gre za spremembe, odkrite med preiskavo zaradi povsem druge težave. Pogosto se izkažejo za nenevarne, vendar sprožijo nove preiskave, kontrolna slikanja, biopsije, obiske specialistov in dolgotrajno spremljanje. Bolniku pa lahko prinesejo predvsem dolgotrajno negotovost.
Avtor opozarja, da številne raziskave kažejo, da imajo mnogi ljudje manjše tumorje ali druge anatomske spremembe, ki jim nikoli ne bi povzročili zdravstvenih težav. Zato pri nekaterih oblikah zgodaj odkritih rakov, denimo manjših rakih ščitnice, zdravniki vse pogosteje izberejo aktivno spremljanje namesto takojšnjega zdravljenja.
Umetna inteligenca bo dilemo še poglobila
Po avtorjevem mnenju lahko umetna inteligenca to vprašanje še zaostri. Če bo znala prepoznati še manjše in zgodnejše spremembe, bo poleg bolezni odkrivala tudi vedno več nepravilnosti, pri katerih ne bo mogoče zanesljivo napovedati, ali bodo sploh kdaj povzročile zdravstvene težave.
Zato se bo po njegovem mnenju spreminjala tudi vloga zdravnika. Namesto da bi zgolj postavljal diagnoze, bo moral bolnikom vse pogosteje razlagati tveganja, verjetnosti in negotovosti ter pomagati razlikovati med informacijami, ki res izboljšujejo zdravje, in tistimi, ki predvsem povečujejo strah.
Več preiskav ni vedno večja varnost
Avtor meni, da bodo morala svoja pričakovanja do preventivne medicine deloma spremeniti tudi javnost in bolniki. Dodatna preiskava lahko res odkrije nevarno bolezen in reši življenje, lahko pa odpre tudi vprašanja, na katera medicina še nima jasnih odgovorov. Vsaka nepričakovana ugotovitev lahko pomeni nove preglede, dodatna slikanja, invazivne posege, finančne stroške, psihološki stres in dolgotrajno negotovost.
To označuje za paradoks sodobne medicine. Dolga desetletja je poskušala z zgodnjim odkrivanjem zmanjšati negotovost, vendar je prav napredek tehnologije ustvaril nove oblike negotovosti. Čim bolj podrobno zdravniki preiskujejo človeško telo, tem pogosteje naletijo na spremembe, katerih pomen ostaja nejasen.
Kljub temu avtor ne poziva k opustitvi sodobnih diagnostičnih metod. Nasprotno, poudarja, da so napredne preiskave rešile nešteto življenj. Toda ob razvoju umetne inteligence, genomike in vse natančnejših presejalnih programov bo morala medicina po njegovem mnenju sprejeti še eno pomembno načelo: zgodnje odkrivanje bolezni lahko rešuje življenja, vendar odkriti prav vse še ne pomeni nujno pomagati ljudem živeti bolje.
