Barbara Bradač
Ravnateljica OŠ Tabor I Maribor Tina Rajšp je svojo 33-letno pedagoško pot začela še v osemletni osnovni šoli, nato pa je bila del prve generacije učiteljev, ki so sodelovali pri uvajanju devetletke v slovenski šolski sistem. Opozarja, da se devetletka danes izvaja precej drugače, kot je bilo sprva načrtovano in kot so si takrat predstavljali, predvsem glede načina dela in obsega ciljev, ki naj bi jih učenci dosegli. "Rezultati različnih raziskav kažejo, da je treba v slovenski šoli nekatere stvari spremeniti. Toda najprej je treba stanje temeljito preučiti in prihodnost graditi na premišljenih temeljih. Brezglavo uvajanje sprememb dolgoročno ne bo obrodilo sadov. Jasno pa je, da moramo nekaj storiti, če želimo, da bodo naši učenci dosegali boljše rezultate in razvijali ustreznejše kompetence. Ali bo to osemletka ali devetletka, niti ni najpomembnejše. Bistveno je, da obstoječi sistem razumno in premišljeno prevetrimo," je dejala Rajšp.
Ravnateljica Osnovne šole Janka Padežnika Maribor Sonja Filipič opozarja, da tako temeljite spremembe šolskega sistema, kot jo napoveduje minister, ni mogoče izpeljati v enem letu. Sama je vodila tako osemletno kot devetletno osnovno šolo in ugotavlja, da imata oba sistema prednosti in slabosti. Ključno vprašanje zato po njenem ni zgolj, koliko let traja osnovna šola, temveč kako bodo napovedane spremembe pripravljene in izvedene. "Vse, kar je minister napovedal, zveni zelo lepo, toda spremembe bodo izvajali isti učitelji, ki danes delajo v devetletki. Učitelji so tisti, ki z različnimi pedagoškimi in didaktičnimi pristopi učence opremljajo z znanjem, zato morajo spremembe razumeti in ponotranjiti. To pa zahteva čas," poudarja Filipič.
Devetletka po njenih besedah od učiteljev zahteva, da učence spodbujajo k razmišljanju, dejavnemu sodelovanju, domišljiji in ustvarjalnosti. To je vse težje, saj v šolah opažajo precejšnjo apatijo. "Učence je težko aktivirati. Pogosto živijo v svojem individualnem svetu in so prepričani, da lahko vse znanje in veščine, ki jih potrebujejo za življenje, najdejo na telefonu. Morda je to tudi odsev naše družbe, v kateri znanje še vedno ni dovolj velika vrednota."
Velik del energije šole porabijo tudi za vzgojna vprašanja. Filipič meni, da obstoječi ukrepi pogosto nimajo pravega učinka, učitelji pa so hkrati izpostavljeni vse večjim pritiskom staršev. "Mladi učitelji se staršev marsikdaj bojijo. Poslušajo očitke, da od učencev zahtevajo preveč, da jim nalagajo preveč dela ali da jih v ponedeljek ne bi smeli spraševati, ker je konec tedna namenjen počitku. Vzgoji namenjamo ogromno časa in pri tem pregorevamo."
Ob napovedih o izboljšanju znanja učencev Filipič pogreša predvsem konkretne odgovore, kako naj bi novi sistem ta cilj dosegel. "Kaj konkretno bo prineslo več znanja? Bodo merila zahtevnejša? Učitelji so odgovorni ljudje, vendar jih nenehne spremembe ter pritiski staršev, javnosti in medijev spravljajo v negotovost. Če želimo boljše rezultate, je treba spremembe pripravljati premišljeno in predvsem skupaj z ljudmi, ki jih bodo izvajali."
