Rončević: "Ne morejo biti vsi učenci odličnjaki." Minister napoveduje spremembo ocenjevanja in slovo devetletke

Bralna, matematična in naravoslovna pismenost slovenskih učencev je spet slabša, je pokazala raziskava OECD. Na vseh treh področjih med 91 sodelujočimi državami najboljše rezultate dosegajo dijaki iz Kitajske in Singapurja. Medtem ko so slovenski petnajstletniki pri naravoslovni pismenosti še v povprečju držav OECD, so pod povprečjem držav OECD pri matematični in bralni pismenosti, njihovo znanje pa je večinoma primerljivo z znanjem mladih iz Belgije, Litve, Nizozemske, Švedske in drugih držav, je izpostavila dr. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.

Strašno resno opozorilo

Kaj je še pokazala primerjava? Pri večini pismenosti so rezultati v prid dekletom, slovenski dijaki so poročali o višjem socialnoekonomskem statusu kot dijaki drugi držav, v primerjavi z letom 2022 se je pri njih izboljšal občutek pripadnosti šoli, za dve odstotni točki več kot v prejšnjem merjenju je tistih, ki so poročali o medvrstniškem nasilju. V primerjavi z drugimi so slovenski petnajstletniki večkrat poročali, da ne dobijo ustrezne akademske podpore učiteljev naravoslovja, nižji so tudi veselje do naravoslovja, vztrajnost pri učenju in opora družine. Pri odločitvah informacije preverja 51 odstotkov petnajstletnikov, a se bolj kot na izsledke znanstvenih raziskav opira na lastna prepričanja oziroma "zdrav razum". To je le nekaj ugotovitev, ki jih je pokazala mednarodna primerjava, a rezultate le te je zasenčila napoved korenite reforme šolstva, ki jo je napovedal minister Borut Rončević.

"Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo," je poudaril Rončević in dodal, da je Slovenija dosegla najslabše rezultate, odkar sodeluje v raziskavi. "Stanje je zelo slabo, trend pa katastrofalen." Minister je poudaril, da rezultati primerjave niso obsodba otrok, staršev, učiteljev in ravnateljev, ampak so odsev sistema, predvsem je zanje večkrat okrivil "pedagoški establišment". "Napovedujem pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, ne bomo naredili še enega niza lepotnih popravkov. Prenovili bomo cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema," je še dejal minister.

Za delo učitelja bo dovolj mikrodokazilo

Znanje bo ponovno središče šole, Slovenija mora postati družba, ki spodbuja znanje, učne načrte bodo razbremenili nepotrebnega kopičenja vsebin, "manj obsežni učni načrti ne pomenijo nižjih standardov", vrnili bodo visoka merila pri ocenjevanju, "ne morejo biti vsi učenci odličnjaki", reformirali bodo NPZ in maturo, ki bosta mehanizma za zgodnje prepoznavanje težav in spremljanje napredka. V šolo bodo vrnili zahteve po delovni etiki, vztrajnosti in osebni odgovornosti. "Otroke slabo pripravimo na življenje, če jim sporočamo, da je mogoči uspeti brez dela, discipline in vztrajnosti," je ilustriral minister. Še eden od ukrepov je zagotovitev ideološko nevtralne in intelektualne šole, učiteljem bodo vrnili avtoriteto, šoli pa institucionalno samozavest, je našteval minister.

Temeljna znanja bodo zagotovili pravočasno in brez odlašanja, prvi ukrep pa bo odprava devetletke in izvedba prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Prva generacija osmošolcev, ki bo opismenjevanje zaključila že v prvem razredu, bo v šolo vstopila leta 2028/29. Tradicionalnim temeljnim znanjem bodo dodali znanja za prihodnost, med drugim računalništvo in informatiko, finančno pismenost, podjetnost, projektno delo, kibernetsko varnost … Spodbujali bodo poklicno izobraževanje, "poklicna pot ni manj vredna izobraževalna pot", odpravili bodo institucionalne monopole in vzpostavili jasno odgovornost za rezultate. Vzpostavili bodo alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil, je še pojasnil Rončević, ki pričakuje, da bo napoved reforme naletela na odpor v "pedagoškem establišmentu". "Čas nedotakljive pedagoške ortodoksije, ki se bo takoj po tem dogodku oglasila, in pa zaprtih institucionalnih monopolov se končuje. V slovensko šolstvo bomo vrnili znanje, delo, odgovornost, odličnost, domoljubje, pluralnost strokovnih pogledov in pa tudi nekaj, kar nam pogosto manjka, zdravo pamet," je sklenil.

Najslabše je impulzivno reagiranje

"Še dopoldne sem komentiral, da bi bilo najslabše od vsega, da bi šolske oblasti impulzivno odreagirale na slabe rezultate PISE - to se je namreč pokazalo tudi v drugih državah - in z nekimi dramatičnimi ukrepi, populistično všečnimi, napovedali spremembe, ki bodo čez noč uredile vse, kar se je nabiralo 15 let. Moram reči, da je minister moja pričakovanja presegel," je bil v prvem odzivu na ministrove napovedi kratek glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Medtem direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar poudarja, da je minister "ugrabil" novinarsko konferenco in slabe rezultate izkoristil za to, da je napovedal reformo šolstva. "Napovedi pa so popolnoma neresne in nestrokovne. V enem letu uvesti nazaj osemletko … z učnimi načrti, ki ne presegajo petih strani. To je za vaški časopis," je dejal Žagar. Komentiral je tudi ustanovitev novega inštituta, "kar pomeni, da bodo nas ukinili, to ni nič novega, ker nas ukinjajo že zelo dolgo, ampak tokrat imajo očitno bolj resne namene, čeprav ne vem, kako mislijo to izvesti".

"Pozdravljam, da si je ministrstvo za cilj zadalo, da bo v ospredje postavilo znanje v šoli in da bo osnovna šola poskrbela za to, da bodo otroci imeli na koncu več znanja. Težje razumem, kako bomo prišli do več znanja tako, da bomo otrokom vzeli za eno leto ur pouka," pravi Damijan Štefanc, profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. "Da ti iz prvega razreda osnovne šole narediš vrtec, pomeni, da otrokom, ki so zdaj v prvem razredu imeli na voljo učiteljico z magistrsko izobrazbo razrednega pouka, to nadomestiš z vzgojiteljico, ki ima prvo bolonjsko stopnjo strokovne izobrazbe." Štefanc dodaja, da ne razume, kako bodo razrešili ustavni problem obveznega vrtca leto pred vstopom v šolo, ker je v Sloveniji po ustavi obvezno le osnovnošolsko izobraževanje. "Preseneča pa me tudi, kako ministrstvo, ki se tako izrazito zavzema za več in boljše znanje v osnovni šoli, v isti sapi, ko to razglasi, omalovažuje tiste, ki so v tej družbi nosilci nekega znanja, ki se z nečim resno ukvarjajo," sklene sogovornik.

V Evropi osemletke skorajda ni več

Janeza Vogrinca, profesorja za pedagoško metodologijo s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, skrbi, da minister razmišlja o osemletni osnovni šoli in obveznem letu v vrtcu, glede na to, da to ni v skladu z ustavo, prav tako pa ga skrbi ideja, da bomo boljše znanje in dosežke dosegli v osmih letih, ne pa v devetih letih obveznega šolanja. "To ni razmislek, ki bi imel strokovno oporo. Devetletna osnovna šola je bila vpeljana na teoretskih konceptih, na osnovi otrokovega razvoja in usklajeno z mednarodnimi primerjavami. Skoraj nimamo več države v Evropi, ki bi imela osemletno izobraževanje. Tudi starost otrok z vstopom v obvezno izobraževanje, šest let, je utemeljena z razvojem otrok kot tudi z nekimi mednarodnimi primerjavami," niza strokovne argumente sogovornik. Preden devetletko spreminjamo nazaj v osemletko, bi se morali vprašati, kaj se v devetletni šoli dogaja, kaj morda ni bilo izpeljano tako, kot je bilo mišljeno, in delati na vsebinskih spremembah, meni Vogrinc: "Neprestano govoriti o reformah šolskega sistema ni smiselno. Leta 2022 smo pripravili Nacionalni program vzgoje in izobraževanja in s strani ministra nisem slišal nobenega odziva na ukrepe, pa jih je bilo več kot tristo, kaj bi bilo od tega smiselno implementirati v naš šolski sistem. Nekatere stvari so bile implementirane, veliko pa še ne, pa mnogi predlagani ukrepi naslavljajo tudi težave znanja naših učencev. Šolski sistem ni sistem, kjer bi vsakokratna vlada lahko izbrisala vse, kar je bilo prej pripravljeno, in začela popolnoma od začetka. Vendarle bi morali delati na stabilnosti šolskega sistema, premisliti spremembe in vpeljati tiste spremembe, ki so resnično potrebne."