Jana Juvan
Ob dnevu urgentne medicine, ki ga obeležujemo danes, so zdravniki in medicinske sestre v urgentnem centru UKC Maribor znova opozorili na nasilje, ki se prevečkrat zgrne na njih s strani nezadovoljnih, razdraženih in praviloma okajenih pacientov. Slogan letošnjega dneva urgentne medicine po vsem svetu je namreč Stop nasilju - varno okolje za zaposlene v urgentni medicini.
Predstojnik urgence, dr. Gregor Prosen, je povedal, da fizičnega nasilja na srečo ni več, kot ga je bilo pred dvema letoma, ko so poskušali zakonsko urediti odgovornost napadalcev na javne uslužbence, a bili s strani vlade zavrnjeni oziroma "dobili klofuto", kot se je izrazil. Žal nasilja tudi ni manj, kar bi si vsekakor želeli, je dodal. "Stopnja nasilja pri nas je torej stabilna, je pa vsaka oblika nasilja neprimerna in je ne toleriramo," je pojasnil.
Povedal je, da to za urgentni center v Mariboru pomeni nekaj primerov fizičnega nasilja na leto in mnogo več verbalnega. "Za slednjega imam občutek, da se ga pogosto niti ne prijavlja, kar pomeni, da smo nanj na žalost postali tolerantni," ocenjuje Prosen.
Povedal je, da so v UKC Maribor na tem področju v zadnjih dveh letih naredili veliko, zato meni, da so uspeli "zajeziti ta vrh ledene gore". Strokovni vodja zdravstvene nege na urgenci Jernej Mori je podrobneje pojasnil, da so poleg prisotnosti varnostnikov na urgenci uredili tudi nekaj prostorskih sprememb, uvedli so denimo poseben gumb za klic na pomoč, ki ga lahko medicinske sestre na triaži, kjer imajo torej prvi stik s pacienti, pritisnejo v primeru nasilja.
Prav na triaži je namreč nasilja največ, je povedal Mori. Spomnil je, da imajo težave s pridobivanjem kvalitetnega kadra medicinskih sester in da nasilje nad njimi situacijo le slabša. "Medicinske sestre so zmerjanje vzele kot nekaj svojega in ga sploh več ne prijavljajo. To je zaskrbljujoče. Razočaran sem nad sistemom, da smo tako daleč, da je klevetanje nekoga na delovnem mestu, postalo nekaj vsakdanjega. Ali je to v trgovini ali je to v urgenenem centru," je dejal Mori. Obljubil je, da se bodo zato vsak dan še naprej trudili, da bi bilo tega nasilja čim manj, saj se to odraža tudi na kakovosti obravnave pacientov, kot je opozoril. "Ljudi prosimo, naj bodo spoštljivi. Razumemo, da je gneča. Ampak za to situacijo nista kriva ne delavec v urgentnem centru ne pacient," je pomenljivo dodal.
Seveda to vpliva tudi na njihovo delo, je povedal. "V skrajnem primeru sploh ne morejo delati, vsekakor pa to povzroča nejevoljo. Tukaj so, da ljudem pomagajo, na koncu pa dobijo zmerjanje, žaljivke in celo fizične napade. Ljudje tako izgubijo voljo do dela v urgentnem centru," je razložil.
Razlogi za nasilje so običajno dolgo čakanje, praviloma pa gre za ljudi pod vplivom alkohola ali kakšnih drog. "Teh je večina primerov, pogosto pa gre preprosto za objestnost in šovinizem," je dodal Prosen. Spomnil je še, da je urgenca pač edina ustanova, ki ima odprta vrata tudi popoldan, ob vikendih in ponoči. Nekajkrat letno zaradi nasilja na urgenci posreduje tudi policija, je še povedal.
In kaj sporočajo novi vladi, kaj lahko stori politika, da bi bilo stanje boljše? "Glede širše slike umestitve urgentnih centrov v okolje, ni bilo storjenega skoraj nič. Stanje ostaja zatečeno. S to dinamiko, kadrovsko kot števila obravnav oziroma kam pacienti migrirajo, to za urgenco pomeni samo eno smer in to je smer še daljšega čakanja in še več sporov, nečimrnosti in prepirov. Novi vladi bi toplo priporočil, naj začne reševati težave tudi v tem delu zdravstvenega sistema, kjer vse paciente iz naše regije sprejmemo mi in jih veliko tudi hospitaliziramo. To je v sistemu res ozko grlo. Če se ne bo nekaj res spremenilo, pričakujte še več istega in še bolj agravirano," sporoča Prosen.
